Mazda MX-5 1.6i Magic

Anno, dolgolaso sodelavko sestrske Playboyeve redakcije, ki bi ji taka Mazda prav pristajala, sem povabil na vožnjo prenovljene Mazde MX-5.

Hitel sem ji razlagati o zadnjem pogonu, snemljivi strehi, kratkem menjalniku, legi na cesti, zdrsavanju pogonskih koles na mokroti … Ona pa se med mojim žlobudranjem namesti na voznikov sedež in s pogledom zdrsne na voznikov senčnik ter se zgrozi: »Le kako, da ta avtomobil nima ogledalca? ! ? To je treba grajati! « Verjemite, v trenutku me je razorožila. Samo še opazoval sem jo.

Različni pogledi

Medtem ko je glavna tema moških pogovorov količina konjev pod motornim pokrovom, hitrost in natančnost menjalnika ter vožnja »počez«, je glavna okupacija ženskih debat barva in oblika avtomobila, da o ogledalcih v senčnikih in prostoru za torbico sploh ne govorimo. Seveda različni interesi niso prav nič napačnega, vendar me vedno znova čudi, kako sploh lahko moški in ženski svet dolgoročno sodelujeta. Ali se zgolj dopolnjujemo ali se - po sili razmer - le prenašamo? Kdo bi vedel.

Anna je prvič peljala Mazdo MX-5. Zanimivo mi je bilo opazovati, ali bo imela kaj težav, kako se bo privajala na avtomobil … A glej ga zlomka, takoj po kratkem nameščanju in kritiziranju odsotnosti ogledala je samozavestno zagnala Mazdico in brez pomislekov zavila proti morju.

Skeptičen sem bil zaradi pet, ki so krasile Annine dolge noge, saj sem si sam pri sebi mislil: »Če ji bo uspelo imeti vsaj malo občutka na skoraj dirkaških stopalkah, potem sem jaz papež.« Ona pa … Brez težav, brez ene same napakice. Osupljivo, še ena razlika, ki bo za vedno ostala skrivnost med moškimi in ženskami.

Že pred vožnjo je bil problem, kam z Annino torbico. Mazda MX-5 ima le dva zelo majhna in odprta predalnika v vratih, s katerima si ne moremo pomagati skoraj nič, in še dva zaprta predalnika. Prvi je pred sovoznikom, drugi med sedežema. Oba sta velika le za denarnico in dokumente, vse večje pa mora v prtljažnik. Ta se po »japonsko« v osnovi odklepa in odpira na dva načina: s ključem ali z vzvodom v sredinskem, zaprtem predalniku. Klasičnega in zelo uporabnega sistema, kljuke na prtljažnih vratih, pa nikakor nočejo sprejeti, kar je skoraj vsem uporabnikom še vedno neznanka in se sprašujejo: »Zakaj ne? « Hvala bogu ima po novem Mazda MX-5 daljinski obesek, na katerem je poleg dveh gumbov za odklepanje in zaklepanje tudi gumbek za odpiranje prtljažnika. Končno! !

Z Anno sva svoje stvari stlačila v prtljažnik, kjer je že bila ponjava za ročno pokrivanje zložene strehe. V dobi električnih pomičnih streh je ročno odpiranje strehe klasika: senčnika pomaknete navzdol, s palcema pritisnete na varovalna gumba na zaponkah in s potegom navzdol poskrbite, da zatiča popustita svoj močan oprijem. Potem pa še nežen odriv nazaj in nebo vas bo sprejelo. Zatiča je treba znova pospraviti v prvotno lego in namestiti ponjavo.

Veter v laseh se mi zdi tako neprimerna fraza za kabriolete, da si ne morem kaj, ne da bi razložil dve stvari. Če že vidite koga v roadsterju, potem ima obvezno čepico ali - v primeru žensk z dolgimi lasmi - elastiko. Čeprav ima MX-5 za sedežema nekakšno protivetrno dvižno pregrado, vam povem, da nisva opazila razlike v količini zvrtinčenega zraka, ki sva ga dobila v tilnik. Anna se je v mladostni razposajenosti sicer pošalila z igrivimi lasmi, jaz pa sem v (mladostniški - kaj pa mislite! ) hitrejši vožnji pridobil otrdeli vrat.

Drobne novosti

Letošnja Mazda MX-5 je malce dodelana. Nekaj sprememb je v prednjem odbijaču, novi so žarometi s kristalnim steklom in z vsajenimi smerniki in zadnje luči so dobile drugo obliko. Skratka, sprememb je le toliko, da jih bo opazil samo natančen opazovalec.

Pri Mazdi pravijo, da so želeli pri njihovem roadsterju, ki so ga, mimogrede, prodali po svetu v kar okoli 600 tisoč primerkih, ohraniti dobro in ponuditi le novo svežino. In res, zakaj bi spreminjali tisto, kar je še vedno lepo? A se vam ne zdi, da je MX-5 še vedno lep in moderno zaobljen avtomobil?

Nekaj več dela so imeli v voznikovem »delovnem« (tako delo bi človek kar pogosto in zelo rad opravljal! ) in sovoznikovem okolju. Sredinska konzola je dobila nove poteze, enojni predalnik med sedežema so oblikovalci razkosali na tri zaprte dele. Držalo za pločevinke je nameščeno prav na tistem mestu, kjer ima voznik ponavadi komolec. Moteče.

Anna je bila navdušena nad novimi merilniki. »Ful so fajn, ker so tako seksi bele barve, pa še krom okoli njih mi je zelo všeč, « je bila nazorna v svojih besedah. Ponoči so merilniki osvetljeni z novo, rdečo barvo. Verjetno največja sprememba sta na novo oblikovana sedeža, ki imata vgrajena zglavnika in ponujata še boljši oprijem pri vožnji skozi ovinke.

Ni za vsakogar

Mazda MX-5 je kot naročena za voznike, ki so visoki do 175 centimetrov, z malo domišljije še kakšen centimeter več. Vsi visokorasli vozniki boste imeli težave z namestitvijo sedeža v pravi položaj in s prenizkim volanskim obročem. Ta, sicer prikupno oblikovan Nardijev izdelek vas bo žulil v kolena, saj ni nastavljiv ne po globini in ne po višini. Škoda, čeprav žensk ne moti. Nasmeh na Anninem obrazu je povedal vse …

Vožnja je najlepši del tega avtomobila. Če nekateri omedlevate zaradi snemljive strehe, vam povem, da je lahko kabriolet brez klimatske naprave zelo krut do vaše povrhnjice in termoregulacijskega sistema. Z drugimi besedami do vaše kože, saj me rdečica na obeh rokah še sedaj spominja na daljše vožnje v sončnih popoldnevih, in do najlepših majic, ki so bile že po enkratni uporabi povsem premočene in se jih je takoj nabralo za cel pralni stroj. Ali pa je bil pot samo posledica adrenalina, ki ti ga Mazda MX-5 sprošča v potokih?

Že pri majhnih hitrostih, tam okoli 80 km na uro, se vam bo zelo veliko dogajalo. Uf, to je pravo spogledovanje z dirkalnimi avtomobili. Volanski mehanizem je neposreden, zato je volan zelo natančen, in pravi užitek je Mazdo loviti med zavitimi serpentinami, ki oblikujejo staro cesto proti morju. MX-5 je avtomobil skrajnosti: če je pod zadnjima (pogonskima) kolesoma spolzek asfalt, se boste lahko igrali s povsem nadzorovanim zdrsavanjem zadka, če pa je pod kolesi dober asfalt, lahko brez težav pretaknete v prestavo višje in skozi zahtevne ovinke tiščite stopalko za plin.

Fantastično doživetje, vredno tudi rdečice na čelu ali smrkavega nosu naslednji teden. Sicer velja: če si boste kupili tole Mazdo zaradi zadnjega pogona in igranja s stopalko za plin, odštejte tistih 700 tisoč tolarjev več za različico z 1, 8-litrskim motorjem. Močnejša sestrica ima namreč več moči (146 KM), šeststopenjski menjalnik in zaporo diferenciala.

Toda tudi 1, 6-litrskega motorja ne gre zanemariti: moči (110 KM) je dovolj, da ne boste imeli veliko težav pri prehitevanju počasnejših, a zagotavljam vam, da ne boste izkoriščali vseh 7.000 razpoložljivih vrtljajev do rdečega polja. Tudi tisti, ki vam ob višjih vrtljajih srce začne biti močneje, boste Mazdo priganjali le do 6.000 vrtljajev, saj tistih zadnjih tisoč ne prinaša nič več moči, le neusmiljeno in precej glasno rohnenje. Tudi na avtocesti sem pogrešal šesto prestavo, da bi malce ublažil mrcvarjenje mojih ušes, poleg tega bi poraba prav gotovo padla na znosnejših 7, 8 litra, kolikor znaša najmanjša poraba.

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič