Kratek test: Mazda2 1.5i GTA

A videz nikoli ni bil sporen. Že original je za tako majhen avtomobil ponujal kar dinamične linije in prijetno obliko in tega Mazdini oblikovalci seveda niso spremenili. Se pa nove luči in maska dobro skladajo z novo Mazdino družinsko linijo.

V naši preizkusni pa je za dober vtis poskrbel tudi močnejši, 1,5-litrski motor s 102 'konjema', kar je tudi sicer dokaj dinamičen avtomobil naredilo še bolj zabaven. Seveda bi v katerem drugem letnem času še bolj uživali, ker bi bile potem namesto v snežni brozgi odlično oprijemajočih Pirellijevih zimskih gum na obročih nameščene letne, ki bi Mazdici zagotovile še malo več užitka pri vožnji v ovinke.

No, ta dinamičnost ima tudi slabšo stran, saj Dvojka ne blesti ravno kot družinsko naravnan in udoben avtomobil na naših luknjastih cestah, a to tudi ne želi biti – za te naloge je primernejša različica z manjšim in tudi varčnejšim motorjem.

A če se vrnemo k najpomembnejšemu razlogu, zakaj se zdi najmanjša Mazda tako zabavna: inženirji so ob njenem snovanju največ pozornosti namenili zmanjšanju teže (že pred toliko leti, bi pripomnili ob sedanjem vse večjem poudarjanju te teme).

Poskočen motor z nekaj več kot sto 'konji' tako z lahkoto pospešuje le malenkost več kot tono težak avtomobil in v običajnem prometu se zdi, da je še precej močnejši. Morebiti bo kdo pogrešal šesto prestavo, a tudi to se zgodi le takrat, ko se med vožnjo po avtocesti (ob zapovedani največji hitrosti) spomnimo, da bi lahko z isto hitrostjo v nižjih vrtljajih prihranili še kak cent stroškov za gorivo. Tedaj je namreč povprečje okoli devetih litrov porabljenega bencina res malce vprašljivo visoko.

Ob zmerni vožnji po drugih cestah (zunaj mesta) je povpreč­je porabe precej bliže obljubljeni normni – okoli sedem litrov, za manj pa bi se bilo treba zares potruditi, a to bi ob tako poskočnem motorju storil le redko kdo.

'Naša' petvratna Mazda2 pa je prav zaradi tega, torej dodatnih bočnih vrat, ki omogočajo lažji dostop do zadnje klopi, vseeno primerna tudi za družinsko uporabo, čeprav prostora zadaj ni na pretek, predvsem za večje potnike. Manjši, torej otroci, so v njem dobrodošli, kot se je izkazalo na našem nedavnem primerjalnem testu manjših družinskih avtov, v katerem je sodelovala še 'neosvežena' Mazda2, pa je zadaj dovolj prostora tudi za otroški varnostni sedež.

Le pri prtljagi bo morala biti družina varčna, saj zgolj 250 litrov prtljažnika ni veliko. Bolje je, če lahko malo prostora 'ukrademo' tistim na zadnji klopi in vsaj delno prevrnemo naslonjalo.
Preizkušena Dvojka je bila pravzaprav največ, kar lahko kupec dobi pri tem modelu.

Tej najbogatejši opremi so dali zavajajočo oznako GTA (prvi dve črki nimata prav nobene zveze z besedama 'grand turismo'). A opremljenost je res dobra, tako da vsaj za 15 tisočakov nimamo občutka, da smo jih nespametno zapravili.

V opremi so tudi elektronski stabilnostni program (po Mazdino DSC), usnjen volanski obroč z upravljavskimi gumbi, samodejna klimatska naprava, elektrificirane dvigalke stekel, tipalo za dež in noč/dan (pri nas nepotrebno, bolje bi bilo, če bi imeli dnevne luči), tempomat, ogrevanje sedežev, nizkopresečne gume in 'športni paket'.

Tomaž Porekar, foto: Aleš Pavletič