Mazda3 Sport CD150 TX Plus

In medtem ko TX Plus pomeni, da je bila testna Mazda3 bogato založena z opremo (o tem več v nadaljevanju), oznaka CD150 pomeni, da se je pod motornim pokrovom skrival (novi) 2, 2-litrski dizel, ki zmore 110 kilovatov oziroma 150 'konjev' (od tod tudi oznaka v imenu, seveda).

Tisti, ki dizelski motor povezujejo predvsem z majhno porabo, utegnejo biti v tej Mazdi3 malce razočarani. Testna poraba se je namreč ustavila pri osmih litrih, kar ni najnižja številka (res pa je, da je avto večino kilometrov nabral po mestu in avtocesti).

Se pa motor za to oddolži z izjemno prijaznostjo do voznika. Je zelo prožen v nizkih vrtljajih (zato lahko mirno lenarite z menjalnikom), se zlahka zavrti, hkrati pa je tudi dovolj miren in tih. Skratka motor, ki ne razo­čara. In če boste s stopalko za plin nežnejši, kot smo bili mi, je tudi poraba zlahka za kak liter manjša.

Naj vas Sport v imenu avtomobila ne zavede. Pri Mazdi z njim označujejo petvratno kombilimuzinsko različico in resnično nič več kot to. Ja, takole bela je Mazda3 videti sveže športna in tudi 17-palčna lahka platišča z nizkopresečnimi gumami ta vtis še podkrepijo, a v resnici je popolnoma prijazen družinski avto z motorjem, ki je dovolj zmogljiv tudi, ko se na avtocesti malo bolj mudi.

Podvozje je dovolj mehko, da živa vsebina ne trpi na slabših cestah, v ovinkih pa se pač pozna, da je v nosu (malo težji) dizel in da športnost ni glavna naloga avtomobila. In zato bo voznik užival malo manj, potniki pa bolj.

Šeststopenjski menjalnik je odličen, s kratkimi, natančnimi gibi, stopalke so mehke, razdalja med njimi, prestavno ročico in volanom pa takšna, da za volanskim obročem ni težko najti udobnega položaja, razen če ste krepko višje postave.

Sedeži bi lahko imeli malenkost daljšo sedalno površino (in vzdolžni pomik), a v celoti je notranjost takšna, da voznik in potniki ne bodo trpeli. Oblike so sveže, materiali dovolj dobri, zmoti le dejstvo, da tale Mazda3 premore tri prikazovalnike na armaturni plošči, a so med seboj neusklajeni.

Še posebej tretji, grafični, ni niti iste barve kot preostala dva in škoda je, da vsega skupaj pri Mazdi niso znali združiti na enem ali največ dveh v celoto se vklapljajočih prikazovalnikih in jima recimo dodati še sistema upravljanja, ki bi bil manj zmeden, kot je sedanji.

A tu gre res za malenkosti, ki ne morejo odvrniti pozornosti od dejstva, da takšna Mazda3 s svojimi lastnostmi, bogato serijsko opremo (samodejna klima, tempomat, dežno tipalo, ogrevani sedeži, parkirna tipala, sistem za pomoč pri menjavi voznih pasov, ksenonski žarometi . . ) in predvsem ugodno ceno (dobrih 23 tisočakov) pomeni veliko avtomobila za odšteti denar.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič