Mercedes-Benz CLK240 Elegance

Pogled na papir postreže z resnico, ki utegne sprožiti marsikatero nejeverno reakcijo. CLK240 s petstopenjskim samodejnim menjalnikom namreč ne sodi med dirkače, zato ni čudno, da je bilo občasno, predvsem iz mlajših ust, slišati komentarje o preveč denarja za premalo konjev. Po eni strani so imeli tovrstni godrnjači prav, po drugi pa so zgrešili bistvo avtomobila. CLK je za uživače, ne za dirkače.

Njegova izrazito klinasta oblika je sicer športna, poteze, predvsem spredaj, pa povzete bolj po razredu E kot po razredu C, s katerim si je CLK mehansko v sorodu. Zato daje vtis, da je prestižnejši, kot je v resnici. Dolg motorni pokrov daje občutek moči, dokaj kratek zadek in zato precej nazaj pomaknjena potniška kabina pa spominjata na ameriške avtomobilske mišičnjake. Glede na to, da je ameriški trg za Mercedes še kako pomemben, to ni nič presenetljivega.

Pod dolgim motornim pokrovom se skriva šestvaljnik z valji na V (hkrati pa je tam dovolj prostora za precej večje in močnejše osemvaljnike, vse do petinpollitrskega V8 različice z oznako AMG), ki iz 2, 6 litra prostornine (kljub oznaki 240) s pomočjo po treh ventilov na valj zmore okroglih 170 konjskih moči. Uporabno velik je tudi navor, za 240 Nm ga je, a pri precej visokih 4.500 vrtljajih v minuti. Kljub temu se motor izkaže za dovolj prožnega, sicer pa je to v kombinaciji s samodejnim menjalnikom precej manj pomembno, kot če bi moral voznik ukazovati šeststopenjskemu ročnemu menjalniku, kakršen je bil v pred nekaj meseci preizkušenem Mercedesu E240 - tam se je izkazalo, da ta menjalnik ni najboljša izbira.

Kombinacija s samodejnim menjalnikom je veliko bolj Mercedesovsko uglajena, sicer požre nekaj »konjev«, kar je posebej opazno ob ostrih pospeševanjih, hkrati pa lahko voznika razvaja s hitrim, a uglajenim pretikanjem, prilagajanjem njegovemu vozniškemu stilu in dovolj hitrimi reakcijami na do konca pritisnjeno stopalko za plin. Zato je lahko vožnja kljub dobri toni in pol mase praznega CLK-ja športno užitkarska - čeprav se je na naših meritvah izkazalo, da je pospešek od 0 do 100 kilometrov na uro precej počasnejši od tovarniško obljubljenih 9, 5 sekunde.

Za to poleg sicer za kupe primerno pridušenega renčanja šestvaljnika poskrbi tudi podvozje. Je ravno prav trdno, da odvečnega nagibanja karoserije v ovinkih ni, na dolge avtocestne valove se CLK ne odziva z neprijetnim pokimavanjem, kljub temu pa tresljajev v notranjosti ni veliko - le kake ostre prečne neravnine, v katere udarita obe zadnji kolesi hkrati, lahko prenesejo v notranjost kabine kak odvečen sunek.

Lega v ovinkih je dolgo nevtralna, ob vključenem ESP-ju pa takšna ostane tudi ob pretiravanjih voznika. Nobenega pometanja z zadkom, stisnjenih zob ob siljenju nosa iz ovinka. Ob preveliki hitrosti ob vstopu v ovinek voznik začuti le rahle pojemke, ko začne računalnik selektivno zavirati kolesa, in zagleda izdajalsko mežikanje rdečega trikotnika na armaturni plošči, ki sopotnikom oznani, da je čas, da z voznikom spregovorijo kako resno o obnašanju na cesti.

S pritiskom na gumb se da ESP sicer izključiti, a ne povsem - še vedno ostaja na preži, dovoljuje, da nos ali zadek (prvi, če je voznik samo prehiter, drugi, če je spreten) lahko rahlo drsita, ob kakršnemkoli pretiravanju pa ESP vendarle posreduje. Tako se izkaže, da se s športnim voznikom za volanom ta CLK najbolje počuti v hitrih ovinkih, kjer njegova nevtralna lega najbolje pride do izraza.

Zavore so seveda zanesljive, opremljene z ABS-om in s sistemom za pomoč pri zaviranju v kritičnih trenutkih BAS, ki pa se tokrat ni najbolje izkazal, saj je bil preveč občutljiv in se je včasih sprožil po nepotrebnem, predvsem v mestih, ko je ob menjavanju pasov včasih treba na hitro, a dokaj lahno zavreti. Pri tem je BAS CLK-ja včasih nepričakovano (predvsem za tiste zadaj) postavil na nos.

Toda takšni trenutki so v CLK-ju redki. Notranjost namreč vzbuja predvsem občutke lagodja, posledica česar je pri večini voznikov lagodna in ležerna vožnja. Le zakaj bi si s hitrostjo krajšali užitek, ki ga lahko CLK ponudi potnikom. Sedeži so nameščeni nizko, kar je športnemu občutku seveda v prid. Vzdolžni pomik je ogromen, v skrajno zadnji položaj ga bodo nastavljali le košarkarji, pa še to ne vsi.

Samosvojo notranjo obliko CLK-ja zaokroži štirikraki volanski obroč s stikali za upravljanje avtoradia, zaradi njegove višinske in globinske nastavljivosti pa se da brez težav najti udoben položaj za volanom. In ker so sedeži čvrsti, zagotavljajo pa tudi dovolj bočnega oprijema, bo ta položaj ostal udoben tudi v hitreje odpeljanih ovinkih. Kot je pri Mercedesih v navadi, so vse komande, ki so v drugih avtomobilih nameščene v dveh obvolanskih ročicah, združene v eni na levi strani volana. Rešitev je dokaj nepraktična, pri Mercedesu pa pri njej trmasto vztrajajo. Poleg nje je še ročica za upravljanje tempomata in omejevalnika hitrosti.

Uporabljeni materiali so odlični, enako velja tudi (z nekaj izjemami) za kakovost izdelave, svetli toni uporabljene plastike in usnja pa dajejo notranjosti prostoren, zračen videz. Toda tako športnemu avtomobilu bi se v notranjosti namesto kombinacije usnja z lesom bolj prilegala kombinacija usnja in aluminija, ki sicer sodi k bolj športni opremi Avantgarde.

Zadaj je prostora seveda precej manj kot spredaj, a glede na to, da je CLK kupe, je sedenje zadaj pravzaprav kar udobno, še posebej, če telesna višina tam sedečih ne presega statističnih povprečij.

Seveda za udobno počutje potnikov skrbi samodejna klimatska naprava z ločenim nastavljanjem temperature za obe vzdolžni polovici avtomobila, pohvalno pa je dejstvo, da se le redko zgodi, da bi curek mrzlega zraka pihal naravnost v telo voznika in sopotnikov.

In oprema? Na testnem CLK-ju je bila sicer oznaka Elegance, kar pomeni bolj na udobje naravnano različico opreme, toda pri Mercedesu je že dolgo tako, da mora biti za dobro opremljen avto tudi seznam doplačilne opreme dolg. Nanj so tokrat poleg serijske klimatske naprave, kopice varnostnih blazin, varnostne elektronike in še česa sodili še doplačilno usnje na sedežih, njihovo ogrevanje, tempomat z Distronicom, samodejni menjalnik in 17-palčna platišča, zato cena 14.625.543 tolarjev ni presenetljiva - je pa visoka.

CLK torej resnično ni za vsakogar. Nekatere bo odvrnila cena, druge njegove zmogljivosti (za te sicer obstaja zdravilo - eden izmed močnejših motorjev), nekaterim, blagor takim srečnežem, pa je za ceno vseeno, saj udobje in prestiž postavljajo pred surovo moč. Takšnim bo tale CLK pisan na kožo.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič