Mini Clubman Cooper S

Primerjava s klasičnim (sodobnim) Minijem je neizbežna, zlasti ker si Clubman z njim deli tudi videz prednjega dela. Če se osredotočimo na različico Cooper S (zaradi drugačnih odbijačev so merske razlike preostalih različic nekoliko, a vseeno ne bistveno, drugačne), so stvari take: Clubman je daljši za 244 milimetrov, je enako širok, v višino je kombija več za 19 milimetrov, med osema pa je za 80 milimetrov več prostora.

Logično je, da pri skoraj štirimetrskem kombiju najprej pomislimo na več prostora in (nekoliko) slabšo vodljivost. Prvo drži kot pribito, glede slabše vodljivosti pa moramo govoriti s pridržkom. Širša medosna razdalja je prinesla še največ dodatnega prostora na zadnji klopi, na kateri se lahko, če seveda spredaj ne sedita dolgina, (končno) udobno počutita tudi dva povprečno visoka odrasla, ki jima ni treba skrbeti za zdravje kolen in glav.

Dostop do zadnje klopi je pri Clubmanu lažji kot pri običajnem Miniju. Na desni strani so poleg sovoznikovih vrat še majhna vratca, ki se v slogu Mazde RX-8 odpirajo v nasprotni smeri in zadnjim(a) potnikom(a) zagotavljajo udobnejše vstopanje. Vratca se odpirajo samo iz notranjosti. S tem se nam, kontinentalnim Evropejcem ni bilo težko sprijazniti, saj lahko zaradi vrat na desni naši otroci skačejo iz avtomobila le na pločnik, in ne tudi na cesto.

Drugače pa je to v Veliki Britaniji in drugih državah, kjer vozijo po levi. Da, Mini Clubman ima dvojna vrata samo na desni strani, in da je za Otočane še slabše, mora voznik, da omogoči potnikom udoben izstop, stopiti še iz vozila, saj so dvojna vrata na njegovi strani, za odpiranje drugih vrat pa je treba odpreti prednja . .

Seveda lahko potniki z zadnje klopi še vedno vstopajo in izstopajo na tisti strani, kjer so samo ena vrata, a tam je to početje precej neudobno, saj je odprtina zaradi B-stebrička in le enih vrat manjša. Škoda, da v Münchnu niso blagoslovili dvojnih vrat še na drugem boku. Zaradi široke odprtine, ki jo zagotovijo dvojna vrata, se potnik usede na sedež skorajda neposredno s pločnika, pozoren mora biti le na sovoznikov varnostni pas, ki je vpet v majhna bočna vrata in kot zanka čaka na neprevidne žrtve.

Občutno večji je pri Clubmanu tudi prtljažni prostor, kjer lahko zdaj namesto nekdaj 160 odložite za 260 litrov prtljage, če pa podrete zadnja sedeža (čeprav sta ergonomsko oblikovana za dve telesi, sta pravzaprav namenjena trem potnikom, saj imata tri vzglavnike in tri varnostne pasove), se prostornina poveča na radodarnejših 930 litrov, kar pa je še vedno precej manj v primerjavi s tekmeci, kot so Škoda Fabia Combi, Renault Clio Grandtour in Peugeot 207 SW (njegova različica RC ima celo enak motor kot Cooper S).

Prostornost je relativna in ob prvem odpiranju krilnih vrat (plinska blažilnika, najprej se odpre desno, potem levo krilo) prtljažnika, ki je retro spominek na Travellerja, starega Clubmana in Countrymana, ne veš, ali bi se jokal ali smejal. Sploh če imaš v mislih prostornino prtljažnikov prej omenjenih konkurentov (mimogrede, za Clubmanovo ceno dobite dva zelo dobro opremljena in zgledno motorizirana tekmeca in še vam ostanejo evri za dopust).

Da, prostora ni veliko, kvečjemu za največji kovček (kot je naš testni) letalski kovček in torbo, pod polico dvojega dna prtljažnika (za doplačilo) pa gre še obvezna oprema, kak notesnik in šop revij. In to je vse. A ker je več kot v krajšem Miniju, tudi nekaj šteje. Brez police, ki poskrbi za dvojno dno, nastane pri podrtih zadnjih sedežih Clubmana stopnica, z vgrajeno polico pa je dno ravno.

Mini je posebnež, Clubman pa je njegova prostornejša nadgradnja, ki povečuje izbiro, nudi več prostora (o utesnjenosti prednjih sedežev že prej ni bilo govora) in še vedno stavi na čustva bogatih kupcev. Le poglejte njegovo obliko. Tako je grd, da je že kar prikupen, se vam ne zdi?

Podaljševanje je poleg prostornosti prineslo še druge spremembe. Za zadnjimi kolesi je daljši previs, zadek je težji, spremembe, pri katerih gre sicer bolj za nastavitve, pa so tudi pri podvozju. Ker je bil testni Clubman Cooper S obut v 16-palčne zimske gume (lani preizkušeni Cooper S je imel nizkopresečne 17-palčne letne), je bila vožnja z njim udobnejša, čeprav je tudi njegovo podvozje trdo.

Trdota lahko postane nadležna le po nekajkilometrski vožnji po zelo slabi cesti, sicer pa je Clubman v tej različici povsem vsakodnevno uporaben avtomobil. Užitek v vožnji je povsem primerljiv s tistim v kombilimuzini, zaradi večje mase, večje dolžine, daljšega medosja itd. pa lahko govorimo tudi o razlikah. Clubmanov obračalni krog je daljši za 0, 3 metra, in čeprav je kombi izgubil nekaj agilnosti, je še vedno eden izmed redkih v razredu, s katerim se lahko zapelješ zgolj za zabavo.

Je avtomobil, ki lahko še tako slab dan spremeni v čudovitega. Več ko je ovinkov, večji je nasmeh. Tudi Clubman je igrača za odrasle, saj je vse, kot bi bilo ustvarjeno za voznika, ki od avtomobila zahteva le najboljše. Volan je kljub električnemu servu odličen, zaradi pohlevnosti in natančnosti je odlična tudi ročica šeststopenjskega menjalnika, prestavna razmerja so kratka, motor pa je hvaljen že v P207 RC in Mini Cooperju S – je odziven, uslužen že pri nizkih vrtljajih in v vsaki prestavi se rad zavrti do rdečega polja (6.500/min).

Prehitevanja so mačji kašelj, zmotijo le nemirnost (tresljaji) v mirnem teku, njegova glasnost (izrazito v mrzlih jutrih) in hrupnost pri višjih vrtljajih. Zadnje se zaradi kratkega menjalnika pozna na avtocestah, saj je pri 160 km/h, ko merilnik vrtljajev kaže okoli 4.000/min, treba povečati glasnost dobrega radia (ali nastaviti samodejno povečevanje v izbirnikih).

Zaradi motorja, ki je pripravljen na delo že pri nizkih vrtljajih, je šesta prestava uporabna že od kakih 60 kilometrov na uro (okoli 1.400/min) pa vse do hitrosti več kot 200 km/h, ki jo dosežemo hitro in mirno. Zaradi ugodnega navora lahko pri pretikanju tudi lenarite in na avtocesti povsem pozabite na prvih pet prestav. Clubman na asfaltu odlično leži, je varno podkrmarjen, njegovo obnašanje povsem predvidljivo, pot pa posledično silno zabavna.

Edino pri hitri vožnji skozi ovinke v klanec se lahko pogonski kolesi pri pospeševanju iz počasnih ovinkov (tudi zaradi večje mase zadka) na drseči podlagi kmalu zavrtita v prazno (doplačilo zapore diferenciala je kar smiselno, če se nameravate lotevati takih podvigov). Lahko pa nimate dirkaških ambicij in se peljete čisto spodobno v peti prestavi pri 1.400? 1.500 vrtljajih in 50 kilometrih na uro.

In če vas prime (verjemite, prej ali slej vas bo! ), da bi pri tabli, ki označuje konec naselja, pohodili stopalko za plin, to le storite ? a ker se bo čreda pod motornim pokrovom hitro zganila, boste morali kmalu zavirati. Tudi zavore zaslužijo pohvalo.

Notranjost spominja na tisto v kombilimuzinskem Miniju, zato ji ne bomo posvetili preveč besed, saj smo jo opisali že pri prejšnjih Minijih. Velik merilnik na sredini je slabo berljiv, na srečo je pod merilnikom vrtljajev digitalni izpis hitrosti. Sedi se odlično, na sedežih je odveč le usnje (pri hitrejši vožnji drseče! ), všečna so ‘letalska’ stikala, v uporabniškem vmesniku (6, 5-palčni zaslon ni občutljiv za dotik) pa je mogoče nastav­ljati vse, od zaklepanja, delovanja luči, zaslona . . ).

Clubman ima tudi BMW-jev sistem Start-Stop (preizkušen in opisan že pri testu Enice), ki v križiščih ugasne motor in ga ponovno vklopi, ko pritisneš na sklopko, ter tako skrbi za varčnejšo vožnjo. Ta sistem, poleg njega ima Clubman še regeneracijo zavorne energije in druge ‘prijeme’ Efficient Dynamicsa (svetovalec za izbiro prestave), pa za delovanje potrebuje temperaturo nad tremi stopinjami Celzija, zato nam ga v mrzlem obdobju, ko smo testirali Clubmana, ni uspelo preizkusiti. Seveda pa ga je tako kot dinamični sistem stabilnosti mogoče izklopiti. Clubman ima tudi dobrodošlo pomoč za speljevanje v klanec.

Mini Clubman je v osnovi od Minija dražji za okoli 2.200 evrov. Dodajte še kopico denarja za ‘nujno’ dodatno opremo (odlagalni paket, meglenke, ksenonske luči, klimatska naprava, potovalni računalnik, kovinska barva, električno pomična steklena streha, usnje, tempomat, boljši radio) in že ste pri znesku več kot 30 tisoč evrov. Rezervirano za redke kupce.