Kratek test: Mitsubishi ASX 1.6 2WD Intense

In kot smo zapisali v prvem testu, ki smo ga objavili lani spomladi in v katerem je nastopal v dizelski različici s šeststopenjskim menjalnikom in bogatejšim paketom opreme, je ASX po meri evropskega kupca, dovolj dober za nemoteno kosanje s konkurenco. A prav vse našteto je natanko tisto, kar je tistega ASX-a ločevalo od tega, ki smo ga preizkusili zdaj.

Pojdimo po vrsti. 1,6-litrski bencinski motor je s svojimi 86 kilovati oziroma 117 ’konji’ komajda (ampak res komajda) dovolj zmogljiv za sicer dokaj lahek, a z veliko čelno površino obremenjen avtomobil. Največjo hitrost 183 kilometrov na uro smo sicer res dosegli, a le po dolgotrajnem priganjanju in trpljenju ob hrupu motorja.

Tak ASX ima namreč (poleg malo navora in majhne moči) le petstopenjski menjalnik, kar pomeni veliko vrtljajev (in hrupa) na avtocesti in slabo odzivnost v posameznih prestavah. Šeststopenjski menjalnik bi počutje voznika precej izboljšal. Podatek o prožnosti, ki ga najdete med tehničnimi podatki (skoraj pol minute za pospeševanje od 80 do 120 kilometrov na uro v peti prestavi) je le dokaz več, da poceni motor ni vedno dobra izbira.

Enako velja za le dvokolesni pogon. Že cenejši, podhranjeni 1,6-litrski motor je dovolj, da se na le malo slabšem asfaltu pogonska kolesa med zavijanjem rada zavrtijo v prazno. Kombinacija šibkega motorja z majhnim navorom, ki zahteva nekaj odločnejšo nogo pri speljevanju, prednjega pogona in dokaj mehkega vzmetenja tako ob takšnih trenutkih jasno pokaže, kje so njene meje.

Da oprijema ni prav veliko, dokazuje tudi zavorna razdalja, res pa je, da se zavore sicer ne utrudijo zlahka in da je zavorno moč mogoče lepo dozirati. In lega na cesti tudi ni slaba – ASX-a se da voziti dinamično, pa ob tem ne kaže nobenega nezadovoljstva. Nihanj karoserije (za tak tip avtomobila) ni preveč, volan je dovolj natančen, le na spolzkih podlagah je treba paziti, da podkrmiljenje ne postane neprijetno izrazito. Takrat namreč v dogajanje odločno poseže (izklopljiv) stabilnostni sistem in zabave je konec.

Zgodba, ki bi jo lahko poimenovali 'v osnovi dobro, a v tej različici ne dovolj dobro', se nadaljuje tudi v notranjosti. Oprema je sicer (v različici Intense) kar bogata. Vključuje tudi sistem za prostoročno telefoniranje bluetooth, ki pa do uporabnika ni prav prijazen. Ne zna povedati, ali sta se telefon in sistem res povezala – ozek, nizkoresolucijski enobarvni zaslonček na sredinski konzoli (ki bi spadal v vsaj generacijo starejši avtomobil) tega pač ne zna pokazati pa tudi samo parjenje je bolj stvar ugibanja kot sistema, ki bi uporabnika logično vodil skozi postopek. Škoda, kajti ASX ima med merilniki precej uporabnejši barvni zaslon, ki pa teh funkcij ne zna prikazati. Zakaj že?

V notranjosti je prostora načeloma dovolj, zmoti le prekratek pomik voznikovega sedeža, ki višjim voznikom odreka iskanje najudobnejšega položaja za volanom. Ker si ASX z večjim Outlanderjem deli ne le osnovo, temveč tudi medosno razdaljo, je zelo znosno tudi zadaj, le prtljažnik je nekaj manjši, a s svojimi osnovnimi 419 litri še vedno dovolj uporaben – le zlaganje zadnje klopi je povsem nenaklonjeno uporabnikom z enim otrokom, saj je na desni, kjer je običajno nameščen otroški sedež, ožji, tretjinski del, zloženi večji del pa skoraj onemogoča normalen odstop do zaponke varnostnega pasu. Večina proizvajalcev je že ugotovila, da je pravilno ravno obratno (torej tretjinski del na levi, dvotretjinski pa na desni) ...

Hrup v kabini, ki ga povzroča motor, smo že omenili, nekaj več zvočne izolacije pa bi Mitsubishijevi razvojniki lahko namenili tudi dnu avtomobila oziroma kolotekov – poslušati šumenje vode ali udarce kamenčkov je namreč nadležno.

Ja, med zamislijo in izvedbo je pri tej različici ASX-a kar precej velika razlika. Ne bomo vam ga odsvetovali, mirno si ga omislite, a posezite po dizelski različici. Ta je sicer dražja, a do voznika precej prijaznejša. Ali pa (če dizel presega vaše cenovne zmožnosti) vendarle poglejte, kaj za ta denar ponuja konkurenca.

besedilo: Dušan Lukič, foto: Saša Kapetanović