Mitsubishi Colt 1.1 Inform (3 vrata)

Če sklepamo po obliki, potem bi lahko rekli, da kar dobro. Ta je dovolj živahna, pravzaprav bi bilo prav, če bi rekli agresivna, saj ne daje občutka, da se Colt poslavlja. Za precej tega so pri Mitsubishiju poskrbeli na začetku, ko so po takratnih modnih zapovedih (spomnite se Fiatovega Punta) tri- in petvratnega oblikovno ločili med seboj, prvemu vtisnili več športne živahnosti in ga tako približali tudi mlajšemu krogu kupcev.

Zgodba se po devetih letih torej le nadaljuje. Colt je dobil še agresivnejši nos, kot ga je imel (kje ga je videl in si ga sposodil, verjetno ni treba omenjati), prestal lepotne popravke na žarometih in zadnjih lučeh ter – to lahko rečemo – v precej sveži 'obleki' zapeljal na ceste.

Ali vam je všeč ali ne, presodite sami. Resnica je, da tudi v naši redakciji nismo enotnega mnenja. Medtem ko nekateri menimo, da bi morali pri Mitsubishiju že davno začeti podarjati svoje gene in odlične rezultate, ki jih nizajo v športu, drugi odkimavajo in trdijo, da malček, pa čeprav njegovo ime v slovenščino prevajamo kot žrebec, divjak ali razposajenec, ni primeren za to.

No ja, morda pa imajo celo prav. Colt lahko namreč pomeni tudi začetnik, novinec ali zelenec.

Če ne prej, vam misli v to smer preskočijo, ko odprete vrata in sedete v notranjost. Hej, kje je tista igrivost, ki smo jo poznali nekoč? Ločeni okrogli merilniki, na primer. Takšni, kot sta jih imela Alfa 156 in kasneje Mazda3. Ali pa prozorni gumbi na sredinski konzoli.

Colt je siromašnejši tudi za informacijski zaslon na sredini armaturne plošče, ki ga zdaj najdemo stisnjenega med merilnikoma. Tako stisnjenega, da se zdi za normalno uporabo komaj še sprejemljiv. V nekaj centimetrov velik 'zaslonček' so pri Mitsubishiju pospravili informacije o količini goriva v posodi, prevoženem številu kilometrov (skupnem in dnevnem), oddaljenosti do naslednjega rednega servisa (izraženi v kilometrih in mesecih) in zunanji temperaturi ter indikator prestave (GSI), ki 'svetuje', kdaj je primerno prestaviti v višjo prestavo, niso pa pomislili na uro.

Vse, kar najdete ob zaslonu, so le še število motornih vrtljajev, merilnika za hitrost in nekaj opozorilnih lučk. Skromno in nedoraslo današnjemu času, bi lahko rekli.

Skromna je tudi notranjost. Blago boste otipali le na sedežih, stropu in tleh. Preostali del notranjosti je odet v plastiko, ki ni prav nič mehka, da boste vedeli. Pa to sploh ni težava. Da je takšna, kot je, neprimerna, ugotovite, ko drobnarije po žepih odložite v poglobljene površine, ki jih najdete okoli sebe. No, vsaj upamo, da so te mišljene kot predali.

Čemu bi lahko bile namenjene pokončne udrtine na dnu sredinske konzole, nam v 14 dneh testiranja sicer ni uspelo ugotoviti, ampak pustimo to in se raje vrnimo k predalom in plastiki. Ta je tako trda in gladka, da se začnejo

predmeti prav pri vsaki spremembi smeri kotaliti z enega konca na drugega. Prekleto moteče, verjemite. Svoje so pri tem dodali še pri uvozniku in ključ namestili na kovinski obesek, ki se je med vožnjo veselo zaletaval v plastiko pod volanskim obročem. Ampak to smo rešili in ga za naslednjih 14 dni sneli ter pospravili v predal pred sovoznikom.

Ta pa je, če smo odkriti, na koncu tudi edini zares uporaben predal. Pa še hlajen je povrhu vsega!

Stvar, ki jo boste veliko bolj cenili v Coltu, je prostornost. Spredaj se vam z občutkom utesnjenosti resnično ne bo treba ukvarjati, k čemur pripomore tudi nazaj potegnjena armaturna plošča (položno vetrobransko steklo), zaradi katere vas, gledano od znotraj navzven, ne bo mučil kompleks, da sedite v najmanjšem Mitsubishiju v ponudbi.

Presenetljivo ob tem je, da je spodobno veliko prostora tudi na zadnji klopi. Okej, trije odrasli tam ne bodo udobno sedeli, sicer pa to tudi ni priporočljivo, saj sta vzglavnika le dva (kljub dejstvu, da so varnostni pasovi trije), bosta pa zato malčka na poti od doma do vrtca in nazaj čisto zadovoljna. Davek, ki ga je moral Colt plačati za to, najdemo povsem zadaj.

Prtljažnik je tako majhen, da bo pogoltnil le najnujnejšo špecerijo. Za kaj več bo treba žrtvovati (vsaj) polovico klopi in dvigniti sedalni del ter naprej prekucniti naslonjalo. Ne naporno in sila preprosto delo. Ampak občutku, da so pri prenovi Mitsubishijevi inženirji razmišljali predvsem o tem, kako privarčevati, se tudi tu ne da izogniti.

Polica zadaj je vključena že v osnovni opremi, kar je spodbudno (pri Smartu ForFour jo je bilo treba doplačati), nista pa tudi vrvici, ki bi, vpeti na prtljažna vrata, to dvigovali. No, z malo ročnih spretnosti boste to težavo hitro ukrotili, in če boste pri tem pogledali še v nos, boste morda ugotovili, da varčevanje ne pomeni vedno le nekaj slabega.

Nič zato. Večino uporabnikov na koncu zanima le dvoje: kako uporaben je in koliko stroškov zahteva za svoje delovanje. Če vas zanima prvo, ste lahko brez skrbi. Pod pogojem, da bo ta Mitsubishi pri vaši hiši igral stransko vlogo. Trivaljnik brez težav premaguje mestne ulice pa tudi primestne in razdalje na lokalnih cestah.

Zahvaljujoč dobro preračunanemu menjalniku (ta je enak kot pri 1, 3-litrskem motorju, le z drugim diferencialom), živahno poskakuje od križišča do križišča in se pri tem zdravo oglaša z zvokom, značilnim za trivaljne motorje. Če smo odkriti, je med vsemi trivaljniki, ki smo jih lahko preizkusili, eden izmed prepričljivejših. Da bo le stežka opravljal zahtevnejše naloge, se izkaže šele, ko se zamislite in pozabite pretakniti prestavo nižje.

Zgolj 75 'konjičev' in 100 njutonmetrov, ki jih doseže relativno visoko v svojem delovnem območju, pač ne more biti dovolj, da bi na avtocestah podirali hitrostne rekorde, pa čeprav osnovni 'Koltek' tehta krepko manj od ene tone.

Dovoljeno hitrost (130 km/h) doseže brez težav, tudi 150 km/h mu ni tuja – mi smo se z njim pognali vse do hitrosti 168 km/h – vprašanje pa je, ali se boste hoteli voziti tako hitro. Malo zaradi stabilnosti (precej občutljiv je za bočni veter), precej pa zaradi hrupa, ki začne takrat vstopati v notranjost.

No, kot smo že napisali, takšen Colt, kot je bil testni, pač ni namenjen prav vsemu, kar morate opraviti z avtomobilom. Odlično se počuti predvsem v mestih in na krajših razdaljah, kjer hitrosti niso večje od 100 km/h. Takrat tudi pokaže svoj živahen značaj, vas razvaja s prostornostjo na prednjih sedežih in navdušuje s skromno porabo.

Matevž Korošec, foto: Aleš Pavletič