Mitsubishi Colt CZC 1.5 Invite

Saj veste, Mitsubishi ima športnost zapisano v genih. Nastopanje na relijih za svetovno prvenstvo, predvsem pa uspehi v posameznih državnih prvenstvih in Dakarju so to športnost le še potrdili. In Colt ni izjema. A to ni le zaradi velike kromirane izpušne cevi, ki krasi zadek tega majhnega kupe-kabrioleta, ali posledično zvoka motorja, ki od 4.000 do 6.000 vrtljajev v minuti prebudi dirkača v vas.

Tudi ne le zaradi 80-kilovatnega (109 KM) motorja, ki je osnovni agregat v ponudbi pri tem avtomobilu. Ampak zaradi zavor, podvozja, volanskega sistema in . . hja, seveda, rohnečega in (za tak avtomobil) dovolj zmogljivega motorja. A o tem kasneje.

Dvomim, da bodo kupci drli v prodajne salone le zaradi športnosti. Prej jih bo pritegnila oblika karoserije, ki jo je zrisal (in nadgradnjo tudi naredil) slavni italijanski oblikovalski studio Pininfarina. Brez strehe je lep, nedvomno eden lepših in oblikovno bolj usklajenih kupe-kabrioletov na trgu, s streho pa prav tako ni grdi raček. Prav nasprotno! Colt CZC ima namreč streho, ki se v 23 sekundah v dveh delih zloži za potniškim prostorom.

Voznik mora le ročno odpeti dve varovali, ki sta v našem primeru slabo opravljali svoje poslanstvo (večkrat se je namreč sprožil zvočni signal za ’nepripeto’ streho, čeprav je bil varnostni mehanizem povsem pravilno nameščen, in le udarec v vzvod je utišal nadležen zvok! ), in drugo opravi elektrika. Gumba za odpiranje oziroma zapiranje strehe sta v voznikovih vratih, na mestu električnih pomičnih zadnjih šip, torej dovolj daleč od - recimo - zvedavih otroških prstov.

No, če smo že pri Micri C+C ugotovili, da lahko na zadnjih sedežih sedi le zelo majhen otrok, lahko pri Coltu mirno zapišemo, da sta zadnja sedeža le za okras. Neuporabna! Če želite moje mnenje, bi namesto njiju raje imel zaprt predalnik (ki bi se ga dalo v nasprotju s predalnikom pred sovoznikom tudi zakleniti), a še vedno ju lahko uporabite za odlaganje jopiča ali majice. Če pogrešate vetrno zaščito, naj povemo, da si jo lahko omislite, vendar boste morali pobrskati po seznamu dodatne opreme. V osnovni izvedbi pa vas bo Colt CZC veselo prepihal, kar pa je draž kabrioletov v toplih dneh, kajne?

Colta CZC si lahko omislite v dveh motornih različicah. Obakrat je pod motornim pokrovom 1, 5-litrski agregat, le da ima osnovni 80 kilovatov, tisti z nameščenim turbopuhalom pa kar 110 kilovatov (150 KM). Prve kilometre smo bili malce žalostni, da smo na test dobili šibkejši motor, dokler nismo povsem izkoristili vseh adutov, ki jih ponuja atmosfersko polnjeni poldrugi liter gibne prostornine.

Do številke štiri tisoč vrtljajev je motor pohleven, ubogljiv in dovolj obdarjen z navorom, da nikoli nimate občutka, da bi mu zmanjkovalo sape, naslednjih dva tisoč vrtljajev pa je za športnike. Zvok postane rezek, motor odzivnejši in pravi užitek je z dobrim menjalnikom ’loviti’ prave vrtljaje. Lega tudi zaradi slabše vzvojne trdnosti karoserije ni vrhunska, je pa skupaj z zanesljivimi zavorami in zgovornim volanskim sistemom zelo dober paket, ki vozniku pričara nasmeh na ustih.

Verjemite, ne bo vas razočaral, čeprav vas bo na lobanjskem dnu vedno čakal vražiček, ki vas bo najedal z vprašanjem, zakaj niste dodali 1, 2 milijona tolarjev za močnejšo različico. A če primerjate ceno našega Colta in recimo Micro, ki je bila objavljena prejšnjo številko, vidimo, da morate že za osnovnega za Colta CZC odšteti kar precej cekinov.

Ko se boste naveličali dinamične vožnje s kupejem po stari cesti proti morju, ko ste poleg motorja in zavor (z ABS-om) polno zaposlili samodejno klimatsko napravo, radio (s CD-predvajalnikom, ki razpozna tudi datoteke MP3) in na srečo pustili štiri varnostne blazine v prvotnem stanju, lahko v dobrih 20 sekundah spremenite svet okoli sebe. Si privoščite kabriolet, v njem pa svež zrak. Priporočamo žive barve na karoseriji, saj živopisani sedeži popestrijo sicer sivo notranjost.

A poglejmo resnici v oči: opazili vas bodo v vsakem primeru in, preizkušeno, tako ženske (»Kako lušten avto imate! « stavek dolgolase punce na cestninski postaji) kot moški (»Streho dol! « je v smehu namigoval tridesetletni voznik Audija sredi največje vročine v središču Ljubljane). Za vse in za vsakogar, torej, ne glede na spol!

Aljoša Mrak

Foto: Saša Kapetanovič