Mitsubishi L200 Double Cab 2.5 DI-D Instyle

Prav veliko nismo pomišljali: L200 je med vsemi najboljšega videza. Težko zapišemo najlepšega, vsekakor pa najbolj terensko prepričljivega, z močno asociacijo na Dakar in s precejšnjo obljubo, da zmore biti tudi vsakodnevno uporaben.

Nič ne zaostaja notranjost, še posebej v paketu Instyle, v katerem dobite vse do električno nastavljivega voznikovega sedeža in notranjosti, oblečene v čvrsto usnje. In že v osnovi armaturno ploščo zanimivega videza ter brez večjih ergonomskih zamer. Celo samodejno klimatsko napravo, kompas, višinomer, potovalni računalnik, izdatno notranjo osvetlitev (vključno z bralnimi lučkami) in električno pomično (navpično) zadnjo šipo ima. Na kratko: zelo močni aduti.

Zanimivo je pogledati tudi v tehniko, saj ima L200 edini krepko z elektroniko podprt pogon, kar omogoča vklop štirikolesnega pogona do 100 kilometrov na uro, ima prilagodljiv sredinski diferencial (kar pomeni, da lahko takega L200 vozite brez škode za mehaniko s štirikolesnim pogonom tudi po najbolj grobem asfaltu) s 100-odstotno zaporo in ima do 12 kilometrov na uro delujočo (in vklopljivo z gumbom) elektronsko nadzirano delno zaporo zadnjega diferenciala. In ima stabilizacijsko elektroniko (ESP), ki se ji tu reče MASC. Na kratko: tudi pogonska tehnika je vsaj teoretično od druge konkurence opazno boljša.

Z motorne plati sicer ni v vrhu, je pa blizu; tako z navorom kot z močjo je trdno na drugem mestu, je pa res tudi, da je do Nissanovega motorja še kar lepa pot. A tudi to ni nepremagljiva ovira, saj pri Mitsubishiju že tovarniško ponujajo paket za povečanje moči, ki zajema tudi vse garancijske pogoje. Pa tudi brez tega povečanja moči se L200 povsem spodobno (hitro) pelje po urejenih cestah vseh vrst. Na kratko: zelo dobro.

Tako teorija, praksa je nekoliko manj bleščeča. Največjo zamero je požel položaj za volanom: sedež zaradi naklona naslonjala sili v precej ležeč položaj in prenizko postavljen volanski obroč je skoraj dostavniško nagnjen. Tudi volan se ni posebej izkazal, saj zahteva kar 4, 25 zavrtljaja med obema skrajnima legama.

To, da je odlagalnih mest dokaj malo, da je stabilizacijski sistem izklopljiv le pri hitrostih pod 50 kilometrov na uro in da ima ročica menjalnika nekoliko poševne gibe, je pri tem skoraj obrobnega pomena. In prav v tem je v primerjavi z drugimi (predvsem z Navaro) izgubljal točke pri skupni oceni. Pa še poglavje o varnosti: tu smo še posebej ob serijskem ESP-ju pogrešali vsaj doplačilno možnost stranskih varnostnih blazin.

Na koncu je postalo jasno: L200 tesno tekmuje le z Navaro, saj so drugi trije pri večini kategorij preveč zadaj, da bi lahko uspešno konkurirali z njim. Odločile so drobne in malo manj drobne pomanjkljivosti, ki so na koncu odvzele preveč točk, da bi ga lahko postavili na prvo mesto. Je pa kljub temu v tem trenutku odličen pickup, v osnovi namenjen uživanju v (tudi terenski) vožnji in uživanju pri prevozu na zabavo takšne ali drugačne vrste.

Peter Kavčič, Vinko Kernc, Dušan Lukič, Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič