Mitsubishi Lancer Station Wagon 2.0 Sport

In če rečeš, da se voziš z Lancerjem, te marsikdo (ki je iz podobnega testa) pogleda rahlo postrani, po glavi pa se mu motajo misli. Ali (zdrava ali pa nezdrava) zavist ali pa ugibanje, od kod toliko denarja. Ampak v obeh primerih ponavadi sklepa, da gre za enega izmed »Evov«.

Ampak veste, da se lahko vozite z Lancerjem, ne potrebujete slabih desetih milijončkov, kolikor stane Evo (mimogrede, osmice še ni pri nas, ampak menda je tudi njen čas blizu). Vsak športnik v družini ima ponavadi tudi brata. Prav nič zvezdniškega, zanesljivega in nasploh bolj ali manj povprečnega.

V ta razred lahko štejemo Lancerja z dvolitrskim motorjem brez turbinskega polnilnika pod motornim pokrovom, s kombijevskim zadkom in tokrat z oznako Sport. Slednja pomeni, da so pri Mitsubishiju tudi temu Lancerju poskušali (in jim je uspelo) vgraditi vsaj nekaj športnodirkaških genov, ki jih premore Evo.

Na zunaj jih sicer ne boste opazili - karoserija Lancerja SW je zelo klasična. Res je sicer, da je nos samosvoj, predvsem oblika luči, in da je zadek zelo športno razpotegnjen, z zatemnjenimi šipami deluje še nekoliko bolj športno, mini spojlerček nad prtljažnimi vrati in lahka platišča pa ta vtis še nekoliko podprejo, toda to je tudi vse. Nobenega paketa spojlerjev, ki bi na vsaki hitrostni oviri drsali po tleh, nobenih 18-palčnih platišč z gumami preseka 40 ali še manj. Ne, tale Lancer hoče biti civilist - vsaj navzven.

Oznako Sport si zasluži motor. Dvolitrski bencinski štirivaljnik vsaj na papirju ni nič posebnega, dobrih 130 »konjev« zmore vsak spodoben dvolitrski motor. Za papirnate zmogljivosti pa se oddolži z velikim veseljem do vrtenja proti rdečemu polju, s prikupnim športnim zvokom in z dovolj prožnosti, da poseganje po prestavni ročici ni vedno nujno potrebno.

Nekoliko nadpovprečna pa je njegova poraba: če boste zmerni, se lahko po lokalnih cestah prevažate, ne da bi presegli 10 litrov na 100 kilometrov, če pa vas bo zagrabilo športno razpoloženje ali pa se vam bo mudilo po avtocesti, ne računajte na manj kot 12 litrov - ali pa še kak liter več. Vsekakor je zelo pozitivna lastnost to, da je poraba neposredno odvisna od teže voznikove desne noge - kolikor težka je, toliko lažja bo denarnica.

Menjalnik je petstopenjski. Nekateri se bodo ob tem dejstvu v povezavi z oznako Sport sicer namrdnili, kje je šesta prestava, ampak takim je zelo lahko odgovoriti. Tudi Evo8 ima le pet prestav v menjalniku - in več jih niti ne potrebuje.

Če je motor izdelan dobro, torej če je dovolj prožen in se rad vrti, hkrati pa je dovolj dobro zvočno izoliran, je šesta prestava bolj razvada kot potreba. Pri Evu so Mitsubishijevi inženirji šli s šestih na pet. Potrebujete še kak dokaz?

Sicer pa je prestavna ročica hitra in natančna, delo z njo pa je vozniku v užitek. Le zvočna izolacija malenkost šepa, še posebej pri večjih avtocestnih hitrostih.

Ostanimo še pri tehniki: Momov športni volan lepo sede v roke in je ravno prav velik in debel, s svojimi 2, 75 zavrtljaja od ene do druge skrajne točke pa tudi prijetno neposreden, tako da je vijuganje med ovinki vozniku v užitek. Povratnih informacij je (ravno še) dovolj, da je vodenje natančno in predvidljivo.

Prednje obese s po dvema trikotnima vodiloma in zadnje z dvema prečnima in enim vzdolžnim vodilom skrbijo za varno, a dovolj športno lego na cesti. Lancer je v osnovi podkrmarjen, vendar ima v sebi ravno dovolj povezave s svojim športnim bratom, da je lahko vozniku v užitek.

Zadek na ukaz rad zdrsne, drsi nadzorovano in voznika ne preseneča z nepredvidljivimi reakcijami - tudi ko je avto naložen. Vzmetenje je sicer nekoliko premehko, da bi bila taka početja v resničen užitek (in notranje kolo se pri pospeševanju iz ovinka za kaj takega vse prerado zavrti v prazno), zato pa je udobja na neravni cesti dovolj.

Največje tehnično razočaranje smo doživeli ob meritvi zavorne poti. Res je sicer, da je bila temperatura okoli ledišča in da je bil testni Lancer obut v zimske gume, a skoraj 50 metrov, potrebnih za ustavljanje pri 100 kilometrih na uro, je preveč. Del krivde gre pripisati samim gumam, del pa tudi ne prav nežnemu sistemu ABS, ki bi lahko deloval bližje meji idealnega zaviranja.

Slabe štiri metre in pol dolgi Lancer v notranjosti zagotavlja dovolj udobja in prostora za štiri potnike, vendar na tem področju ni nikakršen rekorder. Spredaj se sedi nekoliko previsoko, še bolj kot to pa moti dejstvo, da je pogled, kadar ni usmerjen na cesto ali merilnike, uprt v armaturno ploščo, ki bi sodila kvečjemu v generacijo ali dve starejši avto.

Plastika sama po sebi je sicer še sprejemljiva, oblike (oglejte si »sredinsko konzolo« - in narekovaji so tu namenoma) pa zagotovo ne. Gumbi za upravljanje gretja in zračenja so prav neugledni, vse skupaj pa je predvsem z ergonomskega (in varnostnega) vidika do konca skazil Kenwoodov avtoradio, ki nas je ponovno »navdušil« s svojo nepreglednostjo, z majhnimi gumbi in zaslonom, ki je počel vse, da bi odvrnil voznikovo pozornost s ceste.

Tovrstne zadeve, ki so tako nenaklonjene varnosti voznika, potnikov in preostalih udeležencev v prometu, bi morali čim prej odstraniti s prodajnih polic. Ampak pustimo to, saj Lancer ni prav nič kriv, da so vanj vgradili ta »radio«.

Bolj voznika razveselijo beli merilniki, kopica odlagalnih površin (tudi na zadnji klopi) in seveda cena - štiri milijone 300 tisoč tolarjev za takšen avtomobil res ni veliko.

Zlasti če upoštevate, da je na zadnji klopi (pogojno, kot je to v tem avtomobilskem razredu v navadi) dovolj prostora tudi za odrasle potnike in da prtljažnik v osnovi premore 590 litrov (kar zadovolji skoraj vse potrebe), s preprostim preklapljanjem zadnje klopi pa se ga da povečati na 1079 litrov, ob čemer je prtljažno dno ravno.

Se splača ali ne? če gledate na centimetre, litre, konje in kilograme na tolar, se splača. Zelo. Treba pa je vedeti, da boste morali občasno tudi potrpeti. Razen seveda, če vas naštete pomanjkljivosti ne motijo. V tem primeru je Lancer SW odlična izbira.

Aljoša Mrak

Priznam, da če sem kdaj z navdušenjem razmišljal o znamki Mitsubishi, je bilo to zaradi legendarnega Lancerja EVO ali odličnega terenca Pajera. Testni Lancer je tehnično zanimiv avtomobil (natančen menjalnik, poskočen motor, še najbolj pa moram pohvaliti natančnost volanskega mehanizma), a me je oblikovno in s tem čustveno pustil čisto hladnega. Razlog? Siva miš …

Matevž Korošec

Zaradi prostornega prtljažnika si ga ne boste kupili. Na trgu obstajajo tudi prostornejši kombiji. Si pa ga boste zato, ker je Mitsubishi, ker boste v njem začutili celo nekaj tistega, kar čutijo Mitsubishijevi rally dirkači, in ker je ne nazadnje cenovno precej ugoden.

Peter Kavčič

Pustil mi je vtis prave športne kombilimuzine. Motor je super, zmogljivosti zadovoljive, ergonomija, menjalnik in zavore prav tako, zlasti pa me je navdušila zanesljiva lega na cesti. Tega, da ima v prtljažniku veliko prostora in da Mitsubishi sodi med najbolj trpežne avtomobile, pa ni treba posebej poudarjati.

Dušan Lukič

Foto Aleš Pavletič