Na kratko: Maserati Levante 3.0 V6 275 Diesel

Bolj ko ne je jasno, da so trendu križancev podlegle vse ali pa vsaj večina pomembnih znamk. Tudi tiste najbolj športne, tiste, ki so izdelovale zgolj športne ali celo super športne avtomobile. Podobno se je nekoč zgodilo z dizelskimi motorji. Najprej smo jih bili navajeni v Golfih, potem tudi v večjih avtomobilih, dokler jih znamke niso ponudile v športnih različicah. In najprej je bilo veliko zmrdovanja in negodovanja, a so ogromen navor, velika posoda za gorivo in ugodna poraba prepričali še največje neverne tomaže.

In potem se je zgodil 'SUV-efekt'. Majhen, srednji ali veliki. Trenutno je prav vseeno, samo, da je križanec.

Kar seveda spet pomeni, da bi ga imeli vsi, in tako padajo poslednji mohikanci. Eden od zadnjih v vrsti tudi Maserati.

Italijani so se že v prejšnjem desetletju poigravali z mislijo o velikem in prestižnem križancu, a, roko na srce, študija Kubang si serijske izdelave res ni zaslužila. Minila so leta, spreminjal se je avtomobilski svet in posledično tudi študija Kubang.

Do te mere, da je bila v končni podobi dovolj podobna limuzinam oziroma da identiteta avtomobila ni bila več pod vprašajem.

Pri avtomobilu s takim pedigrejem, kot ga ima Maserati, si napak pač ne smeš privoščiti. Vsaj večjih ne. Zato je bilo vodilo italijanskih snovalcev narediti velik, prostoren in zmogljiv avtomobil, ki mora jasno navdušiti tudi z vodljivostjo.

Nekatere stvari so uspele bolj, druge malo manj. Levante je velik, a bistveno manj prostoren, kot bi človek pričakoval (vsaj v notranjosti oziroma na sprednjih sedežih). Zmogljivosti ne oporekamo, z vodljivostjo pa je seveda drugače. Če ima voznik v mislih, da vozi Maserati, bo razočaran. Če se zaveda, da vozi več kot dve toni težak SUV, bo razočaranje manjše. Pogrešamo namreč več udobja, več prefinjene elegance. Levante se sicer dolgo pelje po zastavljeni smeri, četudi voznik pretirava, a glasno podvozje s precej športnim vzmetenje bi bilo lahko za marsikoga moteč dejavnik. Sploh ker obstajajo veliko cenejši konkurenti, ki omenjeno delo opravijo precej bolje. Oziroma bolj elegantno.

A če kaj, Levanteju ne moremo zameriti oblike. Komur je znamka všeč, ga bo sprednji del avtomobila tako zelo navdušil, da preostalih težav in pomanjkljivosti zagotovo ne bo opazil. Tudi z boka je Levante prepoznaven Maserati, zadek pa močno spominja na najmanjši Ghibli, ki pa je bil pravzaprav navdih za Levante.

Notranjost je prefinjena, a na italijanski način, zato seveda ni nujno, da bo všeč vsem. Ponovno, tistemu, ki mu bo, se bo v avtomobilu počutil fenomenalno. Odpustil bo kakšen spomin na druge Fiatove modele, kakšno premalo napredno funkcijo in glasen motor.

Ja, Levante je na voljo z glasnim in prijetnim bencinskim motorjem pa tudi z dizelskim, ki je prav tako glasen, a neprijeten. V tako prestižnem avtomobilu bi moral biti motor bolje zvočno zatesnjen, če že njegovo delovanje ni na ravni sodobnih dizelskih šestvaljnikov. 275 'konj' pa je dovolj igrivih, da petmetrski in 2,2-tonski SUV spravijo z mesta do 100 kilometrov na uro v manj kot sedmih sekundah. Strahospoštovanje vzbuja tudi največja hitrost. Malo je tako velikih, težkih in hitrih prestižnih križancev. A vsaj tu naj se ve, da je Levante Maserati!

besedilo: Sebastjan Plevnjak 
foto: Saša Kapetanovič