Nissan Micra C+C 1.4 16V Acenta

Najbolje je začeti pri strehi. Ta v primerjavi s tekmeci ne prinaša ničesar novega; je le aplikacija znane tehnike na novi karoseriji. Elektrohidravlični sistem pomaga, da se trda streha, zaradi katere je ta Micra najprej kupe, s pritiskom na gumb pospravi v prtljažnik, in tako Micra postane kabriolet. K delu, ki ga pri tej Micri označuje oznaka C+C, imamo pravzaprav le eno pripombo: dvema bočnima šipama ukazuje en sam gumb, kar pomeni, da ne morete dvigniti le prednjih šip.

Znano je že, da v velikih kabrioletih piha manj, v majhnih pa zelo. Tudi glede tega Micra C+C ni nič posebnega: ko pospravite streho, bo okrog glav(e) precej vršalo. Tudi dvignjeni bočni šipi ne bosta vidneje popravili stanja, morda bi še najbolj pomagala vetrna mreža ali podobna domislica, ki pa je ta Micra žal nima. A spet je treba pogledati bistvo: lepo je sicer, če je mogoče veter omiliti, a načelno kabriolet kupite zato, ker imate radi veter v laseh.

Vsakokrat velja prav zato ponoviti: vetrnjaštvo je še zlasti v toplih dnevih lahko uživaško, a lahko pomeni tudi trd vrat naslednje jutro. Zato ob nakupu takšne Micre poskrbite tudi za drobne dodatke pri oblačilu. Da bi vam svetovali, da kupite Micro C+C, potem pa se vozite vselej s pokrito streho, je nesmiselno pričakovati, saj je vožnja brez strehe edinstveno doživetje posebne vrste. Tudi v Micri C+C.

Bolj kot veter vas utegne od nakupa odvrniti njena majhnost. Načelno z njo ni nič narobe, če le niste višji od 1, 75 metra - že sedenje je precej visoko, strop pa dokaj nizek, predvsem pa v takem primeru ne smete računati na zadnji par sedežev. Prednji sedež je namreč treba potisniti povsem do zadnje klopi, zato tam ne more sedeti nihče več. Razen morda otroče, katerega nogice ne sežejo dlje kot do konca otroškega sedeža.

Prav presenetljivo velik je v tej Micri prtljažnik. Litri sicer povedo svoje, še več pa pokaže praksa. Že osnoven, torej ko je streha zložena vanj, je prav lepo velik, če pa je Micra C+C kupe, se pravi s poveznjeno streho, je pod pokrovom prtljažnika ogromno prostora. Tudi za razred večja konkurenca si ob tem lahko grize nohte.

Kdor se s karoserijo in merami ujame, lahko tudi od te Micre pričakuje to, kar ponujajo druge Micre: da sta zunanji ogledali prenizki, da volanskega obroča ne morete nastaviti po dosegu, da je tipka skromnega potovalnega računalnika skoraj nevarno postavljena sredi merilnikov, da tudi tu lahko uživate razkošje pametnega ključa, da je upravljanje prijetno in lahkotno ter da sta motor in veter (pri poveznjeni strehi) skoraj preglasna.

Takšno Micro si lahko omislite z dvema motorjema (1.4 in 1.6), a manjšega izmed njiju ne kaže podcenjevati. S svojim navorom, živahnostjo in odzivnostjo se uvršča (v tem pogledu) med najboljše tako velike motorje. Speljati v drugi prestavi sicer ni priporočljivo, se pa že od polžje vožnje hitro in dobro odzove na ukaz stopalke plina.

Prek svojega delovnega področja (od 1.000 do 6.600 vrtljajev v minuti, ko elektronika prekine delovanje) se zdi ves čas enako suveren in nikoli ne razočara, obenem pa daje občutek, da se z naraščajočimi vrtljaji vse do prekinjevalnika vedno raje vrti. V idealnih pogojih se kazalec merilnika hitrosti dotakne tudi črtice pri 200 kilometrih na uro, takrat pa se motor v peti prestavi vrti z nekaj več kot 6.000 vrtljaji v minuti.

Šest prestav menjalnika bi se sicer lepo slišalo, a so motorne zmogljivosti zadostne, da jih ne potrebuje - v četrti prestavi se namreč z veseljem zavrti do prekinjevalnika, kar pomeni okrog 170 kilometrov na uro po merilniku hitrosti, peta prestava pa potem brez težav pokrije preostalo hitrostno področje. Pa tudi poraba goriva kljub takšnemu priganjanju ne poskoči pretirano, saj je prek 11 litrov na 100 kilometrov tudi z najtežjo desno nogo ne boste spravili. Lahko pa ste tudi nežni in se ob povsem dostojnem ritmu vožnje motor zadovolji s sedmimi litri neosvinčenega bencina.

Kar tri močne argumente ima torej takšna Micra C+C: motor, kupekabrioletski značaj in zelo konkurenčno ceno za kombinacijo prvih dveh. Kakšna kapljica, ki steče po notranjem delu bočne šipe v pralnici, vam pri tem ne sme pogasiti navdušenja. Tudi velikim se to dogaja.

Vinko Kernc

Foto: Saša Kapetanovič