Nissan Note 1.5 dCi (63 kW) Tekna

Veliko prostora je v tem primeru dobrodošla lastnost, a je hkrati lastnost, ki ima tudi slabe posledice, predvsem velikost (in s tem povezano maso, porabo) in ceno. Zato se velja v tem primeru resno vprašati: koliko prostora v resnici potrebujete. In hitro se izkaže, da se da preživeti tudi s precej manjšim avtom – če je ta uporabno zasnovan.

Nissanov Note v to kategorijo spada nedvomno in brez težav. Bolj kot prostor je namreč pomembna uporabnost prostora, tu pa Note blesti. Dokaj visoka in (vsaj zadaj) škatlasta oblika pomeni, da je notranjost visoka in zračna, da je dovolj prostora ne le pri komolcih, ampak tudi pri ramenih. In ker je zadnja klop vzdolžno pomična, je prtljažnik prilagodljiv. Ko upoštevamo še dejstvo, da tovrstni avtomobili na zadnjih sedežih le redko prevažajo odrasle potnike (mnogo pogosteje pa nikogar ali majhne otroke), postane jasno, da so lahko sedeži večino časa pomaknjeni vsaj deloma naprej, kar pomeni okoli 400 litrov uporabno oblikovanega prtljažnega prostora, ki brez težav pogoltne otroški voziček ali pa kopico nakupovalnih vrečk.

Poleg tega je dno prtljažnika mogoče namestiti v dve različni višini, tako da v njem dobimo dovolj globok in uporaben predal, ob zloženi zadnji klopi pa je dno prtljažnika (lahko) popolnoma ravno, kar je dobrodošla podrobnost, ki hkrati dokazuje, da so pri Nissanu precej razmišljali o tem, kako vsakdanjemu uporabniku olajšati vsakdanje življenje. V isto kategorijo spada tudi predal pod sovoznikovim sedežem (ki ga dosežete tako, da preklopite sedalni del). Skratka, premišljeno in uporabno.

Na zadnjih sedežih se, če si to zaželite in jih potisnete v povsem zadnji položaj, dobro sedi, tudi kadar so tam nameščeni odrasli višje rasti, spredaj pa težav tako ali tako ni. Sedeži bi sicer lahko imeli malenkost daljši vzdolžni pomik (nazaj), merilniki pa bi lahko bili preglednejši – so pa zaradi bele podlage prijetni za oko. Športno temo nadaljujejo tudi aluminijaste stopalke, ki so ne le lepe na pogled, temveč tudi v primerni oddaljenosti od preostalih komand. Enako bi lahko zapisali za komande gretja in zračenja (samodejna klimatska naprava je sicer učinkovita), Note pa razveseli tudi z gumbi za upravljanje avdiosistema na volanu. Z ergonomijo oziroma lahkotnostjo upravljanja tako ni težav, vse skupaj pa daje tudi rahlo športen občutek.

Tega še podkrepi motorček v nosu. 1, 5-litrski dizel z oznako dCi je znan Renaultov izdelek, v Notu pa zmore (kot v Cliu in Modusu) 86 ’konjev’. To je dovolj za pospešek do 100 kilometrov na uro v približno 13 sekundah, predvsem pa razveseli dejstvo, da se ta Note zaradi (relativne) obilice navora brez težav drži tempa mestnega in tudi zunajmestnega prometa. Rahlo astmatičen postane le, ko hitrosti na avtocesti presežejo slovenske obremenitve, kar pa glede na precejšnjo višino (in posledično precejšnjo čelno površino) ni ne presenetljivo ne nekaj, kar bi lahko grajali.

Škoda je, da ima Note ’le’ petstopenjski ročni menjalnik, saj bi šesta prestava olajšala delo motorju, je pa res, da dokaj zlahka shaja tudi brez nje. Ročica menjalnika je na pogled sicer precej dolga, a se izkaže za dovolj natančno,

da med prestavljanjem ne povzroča težav.

Notovo podvozje je prirejeno predvsem za ljubitelje udobja, a kljub temu Note tudi v ovinkih ne omaga prav hitro. Zaradi precejšnjega navora in nagibanja se lahko notranje prednje kolo sicer zavrti v prazno, a ker gre vendarle za družinski in ne športni avto, mu to zlahka odpustimo.

Oznaka Tekna pomeni sicer precej zasoljeno ceno (dobrih 4, 2 milijona tolarjev), a hkrati bogat seznam serijske opreme, od varnostnih dodatkov (z varnostnimi zavesami vred) do samodejne klimatizacije, izmenjevalnika CD-jev, športnih poudarkov in lahkih platišč. Če se nekaterim izmed dodatkov lahko odpoveste, je lahko cena krepko bližje trem milijonom – to pa je (glede na to, kaj avto sicer ponuja) že zelo ugodna številka.

Dušan Lukič