Nissan Qashqai 1.6 16V Tekna

Danes, ko smo že videli (nekateri tudi vozili) toliko in toliko kombijev, limuzinskih kombijev in kombilimuzin ter nas vsakodnevno obmetavajo z oglaševanjem mehkih terencev, je pri prodaji avtomobila včasih treba ubrati tudi drugačno pot. Konkurenca je pač huda, izdelki pa zato vse bolj nenavadni. Eden takšnih je Nissanov Qashqai. Pol Slovenije, ki ga vidi na cesti, ne zna prebrati njegovega imena, tri četrtine preostale polovice ne ve, kako se izgovori, pravi test inteligence pa je zapisati njegovo ime . .

A Qashqai je kot nalašč za evropske ceste. In kupce, naveličane vsakdana. Oblikovno ne kriči naokoli, da je plod dokaj sveže ideje, a je dovolj poseben, da se na cesti ljudje obračajo za njim. Nekateri celo s prstom kažejo na ‘tistega, katerega imena ne izgovarjamo’. Sicer gre najlažje: pokaš-kaj-znaš. Kaš-kaj. Prvič in ne zadnjič. Znamo? Tisti, ki jih je že navdušil, pa čeprav le oblikovno in idejno, obvladajo ‘kaš-kaj’ sredi noči.

Priznajte, če se zanimate za njegov nakup in trikrat izgovorite Qashqaievo ime, ste skoraj že njegovi. A korak za korakom. Qashqai je plod velikih kompromisov in stvar skoraj vseh Nissanovih oddelkov, ki se ukvarjajo skoraj z vsemi avtomobilskimi razredi, le pickupa na srečo niso vmešali v Qja. SUV-ovski so oddaljenost od tal (pohvaliti velja, da je od tal oddaljen le toliko, da vas ni treba vedno skrbeti, da si boste pri izstopanju umazali hlače), plastične zaščite pragov in dna, uglajeno robati videz in . . to je to, kar se tiče ‘terenskosti’.

Testni Qashqai z 1, 6-litrskim bencinskim motorjem se je od tal namreč poganjal le s prednjim parom koles. Štirikolesni pogon si lahko omislite izključno z dvolitrskim bencinskim ali dizelskim motorjem. Kot tudi ESP! Tak Qashqai pa je vseeno bolj terenski kot drugi avtomobili spodnjega srednjega razreda. Oddaljenost od tal skrbi, da na kolovozu (ali pozimi v snežnih kolesnicah) s trebuhom ne podrsate vsega, kar je višje od povprečno rasle regratove lučke. Na makadamu je tudi udobnejši od ‘izključno cestnih tekmecev’.

Če radi parkirate na pločnikih (saj veste, da to ni ne lepo ne pravilno? ) bo Q z balonastimi obuvali tudi več kot pripraven. Pa še odtrganih plastičnih spojlerjev vam ne bo treba pobirati s tal ali gledati potlačenih izpušnih loncev. Tudi sedi se SUV-ovsko visoko, kar zagotavlja dobro preglednost nad dogajanjem okoli Qashqaievega nosu. Kupci SUV-ov se za takšne avtomobile odločajo tudi zaradi (pogosto lažnega) občutka varnosti. Dejstva to potrjujejo, saj je šele pred tednoma Land Roverjev Freelander 2 kot prvi kompaktni SUV osvojil pet zvezdic za zaščito odraslih potnikov!

Qashqai trkov še ni opravil, povsem možno pa je, da bo ta nenavadni ‘koncept’ osvojil petico. Zadek je pri parkiranjih zaradi slabše preglednosti (predvsem zaradi ‘letalskih’ zadnjih stranskih šip in visoke bočne linije) manj prijazen, a velika ogledalca in pogled nazaj vam bodo pomagali do prostora na ‘mirujočem’ asfaltu brez bušk. Na kakšno blato, zahtevnejše vzpone in spuste z vikendov pa s takole gnanim Qashqaiem raje pozabite. To je urbani ‘terenec’, ki hoče biti tudi limuzinski kombi, a se mu pri tem hvalisanju pravi ‘enoprostorci’ le smejijo. Glavni razlogi so v prtljažniku, ki je sicer z osnovnimi 352 litri dobro obdarjen, a v primerjavi z (recimo) Golfom sploh ne izstopa.

Qashqaieva zadnja klop ni vzdolžno pomična, tudi odstranljiva ne, prilagodljivost notranjega prostora pa se začne in konča pri podiranju naslonjala v razmerju 60 : 40 deljive zadnje klopi. Prtljažnik je manj pripraven še zaradi visoke nakladalne višine (770 milimetrov) in robu (120 milimetrov), mnogim pa bo šlo v nos tudi ne ravno visoko odpiranje zadnjih vrat. Če ste nad metrom tri četrt, bodite pozorni ali imejte v torbi kako kocko ledu. Sicer je v prtljažniku nekaj mest za pritrjevanje tovora, sama obdelava prtljažnega prostora pa je vzorna.

Qashqai je po uporabnosti tako še najbližje kombijem (ali limuzinskim kombijem, ne dostavnikom! ) in kombilimuzinam. V notranjosti prednjačijo na pogled in otip prijetni materiali. Vtis, ki ga, kar se ergonomije tiče, naredi armaturna plošča, je dober. Gumbi so na pravih mestih in tudi dovolj veliki, le tipke za upravljanje samodejne klimatske naprave so malce majhne. Rahlo zaškripa še pri neosvetljenih gumbih za (električen) pomik vzvratnih ogledalc.

Na navolanske gumbe tempomata, radijskega sprejemnika in avtotelefona (modrozoba povezava mobilnika z radijskim sprejemnikom) se je treba navaditi, prav tako na sorazmerno malo uporabnih odlagalnih mest. Če boste prostora za pločevinki med sedežema zasedli s pijačo, boste drobnarije lahko odlagali le na dve mesti: v vrata ali v zaprto luknjo sredi sedežev. Kot tretja možnost se ponuja predal pred sovoznikom. Ničesar pa ni za hitro odlaganje drobnarij v obliki mobilnega telefona, cestninske kartice ABC, denarnice, ključev, bonbonov …

Prednja sedeža sta školjkasta, z dovolj dobro bočno oporo, da je telo trdno na mestu. Zadaj lahko hitro zmanjka prostora za kolena, še prej za glave. Če bodo zadaj sedeli otroci in odrasli povprečne rasti, ne bo težav, vsak višji potnik pa se bo zadnji klopi počutil utesnjeno. V notranjosti nas je zmotila raven kakovosti izdelave, ki je sicer zgledna, a ji je oceno znižala rahlo odstopljena obloga praga pri zadnji klopi. Spodrsljaj, ki ga drugje nismo opazili.

Električno ojačeni volanski servo je zadovoljivo odziven in tudi povratno informativen. Pri trše nastavljenem vzmetenju (Qashqai vendarle ni surov) mehka prednja sedeža še bolj prideta do izraza, saj ublažita večino tresljajev, ki jih v kabino spusti sicer čvrsto, a nič kaj francosko mehko (Renault Nissan) nastavljeno podvozje. Zaradi višje nasajene karoserije, kar pomeni tudi višje težišče, je jasno, da gre Qashqai slabše čez ovinke kot večina (‘neterenskih’) tekmecev, a še vedno presenetljivo dobro.

Karoserija se sicer malenkostno nagiba, pozna se tudi večja občutljivost na bočni veter, a kolesa vztrajajo v začrtani poti. Da vendarle obstaja fizika, najprej sporoči zadek, ki postane težak in predvidljivo začne zdrsavati iz smeri. Testni Qashqai je bil obut še v zimske gume, z njimi pa je imel na meritvah kar nekaj težavic. Velja omeniti slabo zavorno pot (kar 50 metrov)! Test z zimskimi gumami je pokazal še občasne težave s prenosom moči 1, 6-litrskega bencinskega motorja na podlago.

Pogonski par koles se je ob malce težji nogi na stopalki za plin (ta je včasih pri vključevanju v promet potrebna) zlahka zavrtel v prazno, še posebej na drseči podlagi. Kakšen sistem proti zdrsu pogonskih koles tako ne bi škodil, z zanimanjem pa pričakujemo naslednji test, ko bo Qashqai že obut v letne gume. Motorna moč (114 ‘konjev’ pri 6.000 vrtljajih) 1, 6-litrskega bencinskega motorja se je prenašala prek petstopenjskega ročnega menjalnika. Menjalnik ni med boljšimi.

Je natančen, a za gladko pretikanje brez (zlasti jutranje) trdote se boste morali presesti v kak drug kos pločevine. Qashqaieva prestavna ročica zlasti ne mara hitrega pretikanja, večino časa pa je v desnici občutek, da se bo ročica zataknila. A se ne. Kombinacija motorja, ki se rad zavrti in je takoj pripravljen na izvedbo ukazov s stopalke za plin, in menjalnika s kratko nastavljenimi prestavnimi razmerji je ustvarjena za mestne ulice in podeželja. Motor morda ne bo tako živahen, kot bi pričakovali (od križišča do križišča ne boste zmagovali), a upoštevaje kar veliko Qashqaievo maso (brez potnikov skoraj 1, 4 tone), bo mnenje prej ali slej boljše.

Slabša stran motorja, za katero je kriv tudi in predvsem menjalnik, se pokaže na daljših potovanjih. Na avtocesti pri hitrosti okoli 130 kilometrov na uro kaže merilnik vrtljajev ročične gredi številko štiri (v tisočih), poraba goriva in hrup motorja pa pričneta naraščati. Na našem testu je poraba goriva večinoma presegla devet litrov (na 100 prevoženih kilometrov), kar ni prav malo za motor takšne gibne prostornine. Ne, z njim nismo dirkali!

Testni Qashqai z nazivom Tekna nadgrajuje že bogato osnovno opremo Visia (varnostni blazini za voznika in sovoznika, stranski varnostni blazini in varnostni zavesi, Isofix, električno pomična stekla, po višini in globini nastavljiv volanski obroč, ročna klimatska naprava, Bluetooth, navolanski gumbi za upravljanje avdiosistema in potovalnega računalnika, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, daljinsko centralno zaklepanje, potovalni računalnik) s tempomatom, usnjenim volanom in v usnjeno oblogo odeto prestavno ročico, prednjima meglenkama in električno poklopljivima vzvratnima ogledaloma.

Namesto na vozne zmogljivosti po manj uglednih terenih (4 x 4) stavi takšen Kaš-kaj (že znamo? ) na koketiranje s kupci, ki si želijo pločevinaste drugačnosti. Na tiste, ki imajo dovolj tipičnih predstavnikov uokvirjenih avtomobilskih razredov. Večinoma ti bodo zapeljali na svoja dvorišča tega malega mestnega ‘Rambota’. Skorajda brez vedno bolj razširjene (za asfalt odvečne) SUV-šminke.

Bese­di­lo: Mitja Reven, foto:? Saša Kapetanovič