Pojem racionalnosti?

Ozirajoč se okoli sebe, vse pogosteje ugotav­ljam in vse manj dvomim o tem, da na našem delu planeta kljub vsem tegobam in krizam, ki skačejo s televizijskih zaslonov, živimo razkošno in prav nič racionalno. Pravzaprav se mi zdi, da je racionalnost postala manj vredna, skoraj kazalec šibkosti. Mobilnik na kredit, televizijska diagonala usklajena z diagonalo sobe in pečica, ki pozdravi gospodinjo, medtem ko recept za zavitek ostaja enak kot pred 100 leti. O racionalnosti se očitno pogovarjamo le še takrat, ko beseda nanese na – avtomobil.

Škoda Octavia je vsekakor tisto avtomobilsko ime, ki je med vsemi verjetno najtesneje povezano s pojmom racionalnost. Vprašanje je, ali je še vedno tako. Nova Octavia je namreč, kljub temu da že na prvi pogled obljublja obilje prostora in uporabnosti, bolj kot kdaj prej tudi karoserijsko skladna in dinamična, prepoznavna in seveda bogato opremljena ter posledično tudi dražja. Velja tudi za limuzinsko karoserijo, v kateri številni ne vidijo dovolj – racionalnosti.

Menite, da zaradi prtljažnika? Dolžina avtomobila in previs za zadnjim kolesom sta pri Octavii in Octavii Combi enaka, kar načeloma pomeni, da je velikost prtljažnika v osnovni postavitvi domala enaka. Ne, prtljažnik že ne more biti razlog.

Osebno sem se že pred časom poslovil od klasičnih karavanov, saj menim, da samo njihov zadek kakšnih posebnih realnih prednosti ne prinaša. Hočem reči, tisti, ki imajo majhne otroke, kljub kombijevskemu zadku še vedno nervozno zlagajo otroške vozičke, kolesa in preostanek prtljage vozijo na strehi. Tisti, ki menijo, da je karavan obvezen za občasen prevoz kakšnega gospodinjskega aparata, pa skoraj vedno pridejo k meni po kombi. Poleg tega se mi zdi nobel, da se prtljaga z menoj vozi v ločenem prostoru. Pri petvratni Octavii sicer ni povsem tako, je pa vsaj približno blizu mojemu namišljenemu idealu. Iz teh razlogov bi sam vsakokrat izbral kombilimuzino.

Octavia je bila tudi vozno dinamično vedno zelo korekten avtomobil, pri aktualni generaciji pa se zdi, da velik del njenih značilnosti od platforme navzgor pripada za razred večjemu avtomobilu. To sicer ne pomeni, da se pri prečenju neravnin ne zazna nekaj več zibanja karoserije kot pri bratu Golfu, da je krmiljenje enako odzivno in da se pri močnejšem zaviranju nos ne posede nekoliko globlje.

Je pa Octavia, kar se tiče lege na cesti in vodljivosti, dovolj suverena, da bi si z njo upal v vsak ovinek zapeljati s hitrostjo onkraj meja zdravega razuma. No, Škodin odgovor na tovrstne ambicije sicer sliši na ime RS, a tudi standardno vzmeteni Octavii (modeli do 110 kW imajo poltogo zadnjo premo) dinamike ne manjka.

Zdi se, da so inženirji pri snovanju Octavie resno računali na to, da bo nekoč, morda celo prej, kot bi si utegnili predstavljati, znotraj koncerna prevzela glavno vlogo v marsikaterem službenem voznem parku. Dobra ergonomija, prijetno odebeljen volanski obroč, spodobno velik zaslon informacijsko-zabavnega sistema, pregledna in čista grafika merilnikov ter več kot dovolj prostora na vseh sedežih – vse to pač zagotavlja dobro delovno okolje. Predvsem pa je notranjost zgledno urejena, brez dramatično dinamičnih potez armaturne plošče ter s predali in držali na pravih mestih. Priznam, če v armaturni plošči ne bi bilo na pogled in otip prijetnih tek­stilnih vstavkov, ki poživijo notranjost, bi kabinskemu ambientu skorajda lahko očital nekaj dolgočasnosti.

Zlasti pa je treba poudariti pogonski sklop. Dvolitrski turbodizel z močjo 110 kilovatov v kombinaciji s sedemstopenjskim ​menjalnikom DSG ​v vseh okoliščinah zagotavlja dovolj vleke pri pospeševanju in zmore veliko potovalno hitrosti. Pri 180 kilometrih na uro (tam, kjer je to pač mogoče) se motor vrti s skromnimi 2.500 vrtljaji in porabi dobrih osem litrov goriva. Mislim, to je dovolj zgovoren podatek, da bi s to Octavio za dobro jutro skočil v Frankfurt in nazaj.

No, v okviru slovenskih hitrostnih omejitev je poraba Octavie bistveno manjša, brez težav bo namreč padla pod pet litrov na 100 kilometrov. Pri tem naj samo kot zanimivost omenim, da je Octavia Combi v povprečju porabila približno pol litra manj. Delček vzroka za manjšo porabo gre verjetno iskati v aerodinamiki, glavnino pa v voznem programu Eco, ki je na voljo v bolje opremljenih modelih. Funkcija Eco torej zares deluje.

Morda se motim, a rekel bi, da so najnovejše generacije menjalnikov DSG ​manj športne sorte, kot so bile tiste prve. Glede na dinamiko podvozja in krmiljenja v nekoliko manjši iskrosti niti ne vidim posebne težave, saj je po drugi strani nova generacija menjalnikov bolj uglajena, predvidljiva in natančnejša pri tistih nekaj centimetrskih premikih. In prav tak DSG se Octavii še posebno dobro poda, zato je zanj vredno doplačati.

Ne bo daleč od resnice, če zapišem, da Octavia na lestvici racionalnosti (še vedno) upravičeno zaseda visoko mesto. Vendar tam ni povsem sama. Testna Octavia s ceno nekaj manj kot 30 tisočakov mojo trditev potrjuje (osnovni model je za dobro tretjino cenejši), vseeno pa boste tisti, ki kupujete na metre in kilograme, za ta denar težko dobili več. Ne nazadnje je Octavia osvojila laskavi naslov slovenski avto leta in verjemite, da se ga ne dobi samo zaradi lepega videza.