Družina po nemško

A vseeno: Berlingi in Partnerji so se vedno odlično prodajali – v nasprotju z Oplovim Combom, ki kot družinski avto ni nikoli zaživel. Odkar Opel spada pod okrilje PSA (in še malo prej, saj so pri razvoju modelov sodelovali še, ko je Opel spadal v General Motors), so se tu zgodile velike spremembe. Combu se pozna, da so ga zasnovali skupaj z Berlingom in Rifterjem, vsem trem pa, da so bile njihove družinske (da ne uporabimo avtobusarskega izraza 'potniške') različice zasnovane kot takšne že od začetka in niso nastale le kot nekakšen privesek tovorni.

Combo Life je zadnji od trojice, ki smo ga dobili na test, in seveda se zato takoj pojavi vprašanje: kako se od Berlinga in Rifterja razlikuje? Če je Berlingo predvsem igrivo družinski, Rifter pa z malo večjo oddaljenostjo trebuha od tal in i-Cockpitom bolj športno aktiven, kaj je potem Combo Life?

Za začetek: vizualno ostaja Nemec, tudi v kabini, po podvozju pa je bolj francoske sorte. Ampak, ker to pomeni udobno podvozje in ležerno požiranje kilometrov, s tem ni prav nič narobe. Poleg udobnega vzmetenja in lahkotnih komand Combo namreč ponuja tudi dobro zvočno izolacijo. V redu, 1,5-litrski turbodizel seveda ni povsem tih, konec koncev nista taka ne njegov značaj ne zvočna izolacija, je pa dovolj uglajen, da po tej plati Combo Life jasno spada na potniško, ne na tovorno stran.

Combova kabina se seveda ne more kosati s tisto v Astri, je pa velik korak naprej od tega, kar je Combo ponujal do zdaj, in prav nič pod razrednim povprečjem. V primerjavi z Berlingovo ali Rifterjevo deluje bolj odraslo, bolj strogo nemško, še najbolj pa so nemški (kar lahko po želji preberete tudi kot zastareli) popolnoma analogni merilniki z ne preveč uporabnim črno-belim zaslončkom med njimi. Tu bi se lahko pri Oplu bolj potrudili. Sedi se sicer (zelo) dobro, sedeži v drugi vrsti so zaradi prilagodljivosti zelo uporabni, piko na i pa da kabini panoramsko strešno okno, pod katerim visi še dolga in delno prosojna (ter ambientalno osvetljena) odlagalna polica.

Ja, počutje v notranjosti je ena od boljših strani Comba Life, tudi na treh ločenih zadnjih sedežih, dobro oceno pa si zasluži dvopodročna klimatizacija – ki pa jo je treba pri najvišji ravni opreme Innovation doplačati. Enako velja za kar nekaj asistenčnih sistemov (od senzorja za dež do sistema za pomoč pri parkiranju, asistence za mrtve kote in vzvratne kamere). Glede na to, da Combo Life z opremo Innovation v osnovi stane slabih 23 tisočakov, cena testnega pa je ob upoštevanem popustu iz prodajne kampanje še vedno manj kot 25 tisočakov (pa je imel tudi navigacijo, Apple CarPlay oziroma Android Auto ter pametni ključ). Samodejni menjalnik vas bo stal tisočaka in pol, preizkusili smo ga na predstavitvi in ga lahko le priporočimo – pa bi bila cena še vedno ugodna.

Combo Life se namreč lahko po udobju vožnje skoraj kosa s križanci njegovega (zunanjega) velikostnega razreda, a mu takšni po notranji prostornosti in uporabnosti niso niti približno dorasli. Vprašanje je le, ali vam več pomeni to ali pa oblikovalska modnost križancev.