Opel Signum 3.0 CDTI Avtomatik Cosmo

Zakaj je Signum sploh nastal? Menda zato, da bi pritegnil tiste kupce, ki so si želeli poseči pol stopničke višje od Vectre. Ne po merah, temveč po prestižu. A bodimo realni: se splača?

Da in ne. Če pozabite na to, da je Signum pravzaprav le petvratna kombilimuzinska različica Vectre, se splača. Konec koncev ni od Vectre prav nič dražji, je enako opremljen, za svoj denar pa vendarle dobite Signuma in ne Vectro. Ja, sosed ima morda res Vectro, a vi imate Signuma.

Po drugi strani pa se bo treba sprijazniti s tem, da je Signum manj uporaben od Vectre. Njegova medosna razdalja je sicer večja kot pri štiri- ali petvratni različici (in enaka tisti pri kombijevski), zato je prostora za noge potnikov zadaj lahko več. Odvisno je od tega, kako sta nastavljena zadnja sedeža. Ja, prav ste prebrali: zadnja sedeža. Dva.

Signum je namreč (takšen, kot je bil testni) štirisedežnik, saj je med sedežema visoka konzola, ki služi kot naslon za roke, v njej je kup odlagalnih predalov, tam pa najdete še komande zvočnega sistema za potnike zadaj. Ja, takle Signum bo zelo dobro poskrbel tudi za tiste, ki se peljejo zadaj. Sedeža do konca nazaj, malo glasbe in veke kar same postanejo težke.

Ob tem velja misliti le na to, da štirje udobno potujoči potniki v avtu pomenijo bolj malo prostora za prtljago. Če si namreč Signum deli medosno razdaljo s kombijevsko Vectro, to še ne pomeni, da je tudi prtljažnik tako prostoren. Še več: ko sta zadnja sedeža pomaknjena povsem nazaj, je prostora v prtljažniku za vsega 365 litrov, kar je za recimo družinsko-potovalne potrebe bolj malo.

In zaradi nagnjenega zadnjega stekla tudi ob nalaganju do stropa ne boste veliko na boljšem. Konec koncev je to tudi normalno - skupna dolžina Signuma je namreč mnogo bližje štiri- ali petvratni Vectri kot pa kombijevski različici. Signum je bil očitno zasnovan predvsem z mislijo na potnike in njihovo udobje.

Zato je tudi njegovo podvozje sicer dovolj čvrsto, da se Signum v ovinkih ne nagiba kot ladja, a hkrati še dovolj udobno, da bodo potniki zaznali le najbolj razrite konce cest. Zlasti se izkaže na avtocesti, ko ne pokimava nadležno na daljših asfaltnih gubah in dobro ohranja smer.

Na avtocesti je najbolj doma tudi pogonski sklop. Trilitrski šestvaljni turbodizel zmore še ugodnih 184 ’konjev’ (pa čeprav bi jih lahko iz enake prostornine brez težav izvlekli tudi krepko več kot 200), 400 Nm navora pa je v kombinaciji s šeststopenjsko avtomatiko dovolj, da je vožnja ugodno ležerna, potovalne hitrosti pa velike.

Dizel ne razočara tudi s porabo: na testu se je sukala okoli 10 litrov, ob daljših in hitrostno bolj umirjenih poteh pa lahko zdrkne tudi dva litra nižje. In ker motor tudi ni zvočno nadležen (je pa kljub temu še vedno toliko robat, da je njegov zvok občasno preveč prisoten), je Signum odličen potovalnik. In ker je Signum in ne Vectra, je tudi po tej plati bolj (prestižno) privlačen.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič