Opel Vectra GTS 3.2 V6 Elegance

Pod motornim pokrovom Vectre 3.2 GTS se je skrival, kot pove že oznaka avtomobila, 3, 2-litrski motor. Šestvaljnik premore po štiri ventile na valj, njegova največja moč pa je nič kaj pretresljivih 211 »konjev«. Slišati je malo, še posebej glede na Vectrino tono in pol teže, a ker je navora za 300 njutonmetrov, se Vectra GTS izkaže za avtomobil, vreden svoje oznake. Do 100 kilometrov na uro potrebuje 7, 9 sekunde, kar je lep rezultat, največja hitrost pa je 248 kilometrov na uro - dovolj, da poteši večino hitrostnih odvisnikov in da v enem dnevu požre ogromne avtocestne razdalje, kjer so take hitrosti dovoljene.

Se pa ob polnem izkoriščanju zmogljivosti to primerno pozna tudi pri porabi - ta se lahko povzpne tudi prek 15 litrov na 100 kilometrov, kar pomeni, da lahko z eno posodo goriva prevozite le kakih 400 kilometrov (ali še manj). 61 litrov je premalo. Povedno drugače: če bi se vam res mudilo, bi gorivo dotočili vsako uro in pol.

Ob zmernejši (a še vedno dovolj hitri) vožnji je poraba seveda manjša. Na testu je Vectra GTS popila v povprečju 13, 9 litra na 100 kilometrov, poraba pa lahko pade tudi na številko tik nad 10 - če lagodno odvijugate nedeljskemu kosilu naproti. Takrat se izkaže tudi, da je motor lahko uglajeno tih, ne le renčeče športen, da so prestavna razmerja izračunana tako, da je mogoče z menjalnikom lenariti, in da je počutje med vožnjo v splošnem tako, da je pot v užitek.

V užitek pa je lahko ta Vectra vozniku tudi med ovinki. Čeprav se sistema proti zdrsu pogonskih koles in ESP-ja ne da izključiti (nad čemer se moramo pri Oplih vse pogosteje pritoževati), pa to skoraj ne preprečuje užitkov med ovinki. Nastavljena sta namreč tako, da dovoljujeta tudi nekaj blagega nevtralnega drsenja. In ker je ta Vectra v osnovi precej nevtralna, podvozje pa odličen kompromis med športno trdoto in blaženjem neravnin, so lahko hitrosti v ovinkih (tudi na mokri cesti) velike, vozniški užitki pa tudi. Še posebej, ker je volan dovolj neposreden in natančen.

Da je ta Vectra namenjena hitrim potem, dokazujejo tudi zavore. Teh zaporedna zaviranja ne utrudijo, izmerjena zavorna pot pa je bila kljub dokaj neugodnim razmeram še vedno dovolj kratka. Poleg tega stopalka zagotavlja dovolj povratnih informacij, da ste lahko, če zadaj prevažate potnike s slabim želodcem, tudi primerno nežni.

Pogoji za vstopnico v ta razred so preprosti: dovolj zmogljiv motor, dovolj udobna notranjost in seveda nekaj prestiža v videzu. Vectra GTS vsem tem merilom ustreza. Črna zunanjost testnega avtomobila mu je dajala precej zlovešč športen videz in mirne duše lahko zapišemo, da črna barva Vectri nadvse ustreza. Vtis še podkrepijo zanimivo oblikovana platišča, ksenonski žarometi, nekaj kromiranih okraskov in dve izpušni cevi na zadku. Vectra GTS daje že od daleč vedeti, da z njo ni šale.

Enaka tema se nadaljuje tudi v notranjosti. Tudi tu boste našli nekaj okrasja iz srebrne kovine - obrobe merilnikov, prečke na volanu, letvico, ki se razteza čez celotno širino armature. Ne preveč, da ni kičasto, ne premalo, tako da Vectrina notranjost kljub sicer temnim barvam (kakovostne in kakovostno obdelane) plastike ni temačna. V kategorijo vizualnega prestiža sodijo še srebrno polirane obrobe pragov z oznako GTS, pa seveda monokromatski rumeno-črni večopravilni zaslon na sredini armature. Nanj vam Vectrin računalnik posreduje podatke o radiu, delovanju klimatske naprave, pa podatke potovalnega računalnika … Prek tega zaslona (in gumbov pod njim) je mogoče upravljati večino funkcij nove Vectre, radijski aparat pa lahko upravljate tudi z gumbi na volanskem obroču.

Sedeži so oblečeni v usnje, seveda (petstopenjsko) ogrevani, nastavljivi po višini, udobno oblikovani, na žalost pa preslabo zadržujejo telo v ovinkih - za kar del krivde nosi tudi zelo zmogljivo podvozje. A o njem kasneje.

Udobnega položaja za volanom ni težko najti, za dobro počutje v notranjosti pa skrbi tudi dvokanalna samodejna klimatska naprava, ki zelo učinkovito vzdržuje zaželeno temperaturo. In če se podate na dolgo pot, boste veseli dejstva, da so v Vectri tudi štiri držala za pločevinke - toda le dve sta zares uporabni.

T

udi na zadnjih sedežih je udobno. Prostora je dovolj, tudi nad glavo, in pri kolenih ni pretesno. In ker so reže za zračenje speljane še k zadnjim sedežem, tudi s toplotnim udobjem ni težav.

Dolga pot ponavadi pomeni veliko prtljage in tudi v tem pogledu Vectra ne razočara. 500 litrov prostornine je že na papirju veliko, v praksi pa se je izkazalo, da lahko vanj brez težav pospravimo testni komplet kovčkov - in ga še nismo povsem napolnili. Poleg tega je mogoče naslonjala zadnje klopi tudi zložiti, za prevoz dolgih, a ozkih predmetov (smuči …) pa pride prav tudi luknja v naslonjalu.

Skratka: Opel Vectra morda ni ime, ki bi povzročalo slinjenje pri ljubiteljih hitre vožnje, toda Vectra GTS s šestvaljnikom pod motornim pokrovom je avtomobil, ki lahko ponudi veliko - ne glede na to, kakšno je voznikovo razpoloženje. Če razdalje niso predolge, lahko brez težav zamenja pot z letalom.

Dušan Lukič

Foto: Aleš Pavletič