BMW X1 xDrive23d M Sport: Pogojno odličen

O umestitvi BMW X1 tako na tem mestu ne bom preveč razglabljal. Kljub temu da je oblikovno našel svoj prostor pod soncem, morda malce vseeno bode v oči bavarsko poimenovanje. Zmotno je namreč prepričanje, da je X1 najmanjši  športni terenec BMW. Ta naslov še vedno drži aktualni X2, ki pa je tudi že počasi pri izhodnih vratih.

Bolj se bom posvetil pogonskemu sklopu, ki je v tej obliki še vedno bližje večini slovenskih kupcev. Že davno so minili časi, ko je številka v imenu posameznega modela pomenila prostornino motorja. Dizelska ponudba v modelu X1 je tako omejena na dva litra prostornine, tako da je skoraj enak motor prisoten v vseh treh različicah. Dovolj razlage, zdaj pa konkretno.

Prava izbira za dinamične (in varčne)

BMW X1 xDrive23d je torej avto s štirikolesnim pogonom, dvolitrskim turbodizlom in elektromotorjem, nameščenim na ročični gredi. 48-voltni sistem zagotavlja 14 kilovatov moči (19 KM) in 55 njuton­metrov navora. K sistemski moči 155 kilovatov zagonski alternator prispeva pogojno, saj lahko moč za nekaj trenutkov poveča. To so pri BMW poimenovali »boost« in se aktivira z levo tipko menjalnika na volanskem obroču. Avto za nekaj trenutkov dobi dodaten potisk, kar pride zlasti prav pri prehitevanjih. To v praksi pomeni, da BMW X1 xDrive23d v osnovi zmore 145 kilovatov (197 KM), z aktiviranjem funkcije »boost« pa se njegova moč dvigne na 155 kilovatov (211 KM). Prav zanimiv je občutek v praksi, ko avto ob aktiviranju te funkcije dejansko »skoči«, in čim sem pritisnil znamenito tipko »turbo boost«, sem dobil občutek oziroma asociacijo, da sem v avtomobilu KITT iz serije Knight Rider (Vitez za volanom, TV-serija iz osemdesetih z Davidom Hasselhoffom, op. a.). Šalo na stran. Bolj kot hipno povečanje moči je pomembno delovanje električnega motorja znotraj celotnega spektra vrtljajev motorja, zlasti seveda ob pospeševanju in speljevanju.

Kje bi najraje sedeli v novi BMW limuzini?

Njegov prispevek precej vpliva na porabo, pa tudi na zvezno pospeševanje, hkrati pa je njegovo delovanje praktično nezaznavno. Kljub temu da avto ne omogoča povsem električnega voznega načina, je poraba na res zavidljivo nizki ravni. Testni avto je bil opremljen še z večjim, 55-litrskim rezervoarjem za gorivo. V praksi je mogoče z umirjeno vožnjo zlahka preseči domet 1000 kilometrov, kar se zdi pri športnih terencih s tako močjo kar majhna znanstvena fantastika. Dejstvo je, da je tako motoriziran X1 zelo varčen stroj, saj je poraba pod šestimi litri na sto prevoženih kilometrov kar stalnica, na testu pa se je ob povsem normalni vožnji vseskozi gibala med 5,6 in 6 litri na sto prevoženih kilometrov. Motorni sklop je kombiniran s sedemstopenjskim menjalnikom Steptronic, in tudi če bi se trudil najti kakšno pomanjkljivost, bi jo težko našel. Homogenost pogonskega sklopa je namreč na zelo visoki ravni, posledično pa je udobna tudi vožnja.

Ja, udobje. Tu pa se bom malce »zataknil«. Vozno udobje je s stališča delovanja pogonskega sklopa res vrhunsko, a precej manj s stališča podvozja. Vendar pride tukaj še en velik »ampak«. Namreč, testni X1 je bil opremljen praktično z vsem, kar si v tem modelu lahko omislite, vključno z razširjenim paketom M-Sport, ki poleg vseh oblikovnih dodatkov prinaša tudi nastavljivo športno podvozje. Besedo nastavljivo bi sicer lahko dal v narekovaje, saj je v vseh možnih nastavitvah podvozje izjemno čvrsto nastavljeno, s čimer tisto udobje, ki ga prinaša pogonski sklop, kar malce zbledi. Vzmetenje je presenetljivo nepopustljivo; največjo težavo mu predstavljajo zlasti krajše grbine, saj od njih dobesedno odskakuje. Svoje dodajo tudi 19-palčna platišča z nizko presečnimi pnevmatikami, ki se v kombinaciji s prej omenjeno čvrstostjo podvozja ne obnesejo ravno najbolje. Kolega, ki se je z menoj na sovoznikovem sedežu peljal po štajerski avtocesti, je imel na primer precej težav s pisanjem kratkega SMS-sporočila.

Ni pa vse tako »grozno«, sploh ne na urejeni podlagi. Če iščete športno naravnanega križanca, boste najbrž tudi to lažje prebavili in na bolj ovinkastih cestah raje izkoristili manjše nagibanje karoserije in več odzivnosti, ubogljivosti prednje osi. Je pa res, da ima za take podvige BMW v svoji floti kar nekaj primernejših avtomobilov.

Kompromisi, kompromisi ...

BMW X1 je z leti opravil odličen prehod od grdega račka do športno-elegantnega križanca, ki se več kot le spogleduje z družinsko uporabnostjo. Življenje z njim je tako zelo prijetno, sploh s tem pogonskim sklopom. Bistvo se torej skriva pod motornim pokrovom in v dodatkih, ki jih prinaša BMW oddelek M. Kombinacija zunanjosti v modri barvi Portimao in svetlečih črnih dodatkih res bode v oči, svoje dodajo temna 19-palčna platišča, notranjost pa je po zaslugi svetlih kakovostnih materialov na videz še prostornejša, kot je v resnici. Pa že tako se nad tem človek težko pritožuje. Na koncu pridem do podrobnosti. Sam bi z veseljem obdržal vse tehnološke dodatke, vključno z odličnim zvočnim sistemom Harman-Kardon, in črtal paket M – predvsem na račun (pre)trdega podvozja. Je pa res, da boste, če se odrečete podvozju, na žalost izgubili tudi vse druge »sladkorčke«, ki jih bavarski športni oddelek prinaša. In kot vedno v življenju smo tako spet pri kompromisih. 

Naslednja M3 in M4 bosta električna, a le v tem primeru!

Preberite še: Kje vse vas lahko oglobijo zaradi vožnje v natikačih?

 

Poglejte si naš test tega avtomobila!