Peugeot 206 1.6 XT

Vozniki vestno izpolnjujejo testno knjigo, v njej pa so zadnje čase prevladovala predvsem nemška imena - Nürnberg, Frankfurt, Düsseldorf. Dvestošestica je čez poletje in zgodnjo jesen, medtem je bila tudi na dirki formule 1 v Monzi, nabrala veliko kilometrov na nemških avtocestah. Tam ji seveda nismo prizanašali, povprečne hitrosti so bile velike, zato se ne gre čuditi, da je od prvega supertestnega poročila pri 20 tisoč kilometrih narasla tudi poraba.

Očitno smo bili v prvi petini Pežojčkovega supertestnega življenja nekoliko nežnejši s stopalko za plin. Tedaj je bil rezultat 8, 16 litra na sto kilometrov, sedaj pa se je ta številka dvignila na 8, 40 litra.

Toda zaradi že omenjenih nemških avtocestnih kilometrov tega motorju supertestne Dvestošestice ne gre šteti v slabo, saj se je sicer izkazal. Ne sodi ravno med dirkače, prav zato smo pogosto dolgo vozili s polnim plinom, je pa dovolj tih, da na daljših poteh ne utruja, pa tudi dovolj prožen v mestu. In kar je najpomembneje, ni nas pustil na cedilu, saj ni niti enkrat zakašljal. Enako velja tudi za menjalnik - prestavna ročica je sicer nekoliko nenatančna in tudi samo prestavljanje je dokaj glasno, a že od prvega dne enako in brez namigov, da bi se mu zdravje kakorkoli slabšalo.

Zato pa se je pojavilo nekaj drugih napak. Pri 30 tisoč kilometrih smo Dvestošestico odpeljali na redni servis, kjer so jo, kot je to v navadi, pregledali ter zamenjali olje in filtre. Ob tem so tudi zamenjali metlice brisalcev, ki so bile že precej izrabljene in so začele po šipi puščati nepobrisane črte. Končni račun je bil dokaj ugoden - malenkost manj kot 20 tisoč tolarjev.

Poleg rednega servisa so odpravili še nekaj drobnih pomanjkljivosti: utišali so plastične čričke, ki so se pojavili v obeh sredinskih stebričkih, ukrotili pa so tudi vzglavnik prednjega sopotnikovega sedeža, ki ni hotel ostati v nastavljenem položaju, temveč se je vedno pogreznil do najnižje lege. Ker je 206 seveda še v garanciji, nam teh popravil niso zaračunali, črički pa se v naslednjih nekaj tisoč kilometrih niso več oglasili.

V testni knjigi sta še dve zanimivi opombi: pri 28 tisoč kilometrih je odpovedala žarnica v prednji levi, sedem tisoč kilometrov pozneje pa še žarnica v prednji desni luči. Voznika, ki sta ju zamenjala, sta se pritožila, da je to opravilo dokaj nadležno, saj je okoli žarnic premalo prostora, zato je treba imeti spretne prste in nekaj prakse.

Prva večja napaka se je pojavila pri 37.182 kilometrih. Odpovedala je klimatska naprava, ki se je sicer v vročih poletnih dneh odlično izkazala. V armaturni plošči za gumbom za vklop klimatske naprave se je najprej slišalo hitro pretikanje, nato je včasih še delovala, nato pa povsem utihnila. Zapis »ta avto ima od klime le stikalo in kontrolo lučko« v testni knjigi je povzročil hiter klic na servis in Dvestošestica nas je zapustila za dva dni.

Klimatsko napravo so hitro popravili, odpovedal je le rele za vklop (popravilo so opravili pod garancijo), preostali čas pa je 206 preživel v ličarski delavnici, kjer so poskrbeli za vdrtini na prednjem in zadnjem levem blatniku. Avtomobil ju je skupil na parkirišču že pred prvim supertestnim poročilom; storilec je ostal neznan, škodo je plačala zavarovalnica.

Res je, opisi napak so kar dolgi, toda napake same so bile majhne in nenevarne, nič takega skratka, kar bi preveč motilo. Še posebej, ker se je 206 z vsem drugim izkazal. Večina voznikov še vedno hvali sedenje in udobje, včasih pograja obvolansko ročico za upravljanje radia in ponoči neosvetljeno stikalo za vklop vseh štirih utripalk. Zanimivo pa je, da Dvestošestica niti ene noči ne prespi pred uredništvom in le redko jo boste našli na parkirišču. Kilometri se nabirajo neverjetno hitro, vrsta za ključe je dolga, to pa o avtomobilu kot celoti pove veliko.

Dušan Lukič

Foto: Peter Humar in Uroš Potočnik