Peugeot 308 CC 1.6 THP (110 kW) Sport Pack

Oznaka CC pri Peugeotu seveda vedno pomeni kupe-kabriolet z zložljivo trdo streho in priznati je treba, da vedo, kaj delajo. O tem pričajo tudi prodajne številke: od leta 2000, ko so na trg poslali 206 CC, so prodali že 650 tisoč CC-jev in jasno je, da pri Peugeotu CC-je jemljejo izjemno resno.

308 CC je seveda nastal na osnovi navadne Tristoosmice, natančneje njene najbolj športne različice. Karoserijo so seveda primero ojačili, da nadomestijo izgubo togosti, ki je posledica dejstva, da streha ni več nosilni del karoserije. To jim je kar dobro uspelo, saj so trenutki, ko se 308 CC na neravninah strese in zavibrira, redki.

Streho so povzeli kar po predhodniku, 307 CC, zato se še vedno zlaga tako, da sta dela obrnjena z izboklinama drug od drugega. Takšen mehanizem je cenejši in lažji, ima pa zadeva precejšnjo pomanjkljivost: v prtljažniku je manj prostora, kot če bi se zložila drug nad drugega (da bi bili krivini vzporedni).

A prostornina prtljažnika ni največji minus 308 CC, prej nasprotno, saj vanj pospravite kar zajeten kovček in še nekaj malenkosti. Minus je to, da boste za odlaganje količkaj velikega kosa prtljage (večja torba ali letalski kovček) streho morali zapreti, saj je odprtina ob zloženi strehi preprosto premajhna.

In ker je streha seveda bistvo takšnega avtomobila, ostanimo pri njej še za hip: nad zvočno izolacijo se ne gre pritoževati, nad hitrostjo delovanja tudi ne, v minus pa smo ji šteli dejstvo, da mora avto med njenim odpiranjem ali zapiranjem stati skoraj pri miru. No ja, kakih 10 kilometrov na uro lahko 'drvite', ampak to pomeni le, da jo boste recimo lahko zaprli med zelo zelo počasnim parkiranjem. Škoda.

Drugi minus smo pripisali vetrni mreži. Ta je nepotrebno zapletena za zlaganje (obstajajo mnogo preprostejši in učinkovitejši sistemi), poleg tega je malo preglasna. To seveda ne pomeni, da svojega dela ne opravlja dobro: ob dvignjenih bočnih steklih je vetra v kabini malo – do 150, 160 kilometrov na uro vrtinčenja v kabini skoraj ni, le hrup vetra je seveda prisoten.

Za boljše počutje med vožnjo ob zloženi strehi skrbi še zračnik v naslonjalu sedeža (sistem Airwave), ki lahko okoli vratu voznika in sovoznika piha topel zrak in tako skrbi za še večje udobje. Stvar je v hladnejših dneh zelo uporabna, škoda je le, da vzglavniki in zračnik niso nastavljivi, zato bo nižjim voznikom pihalo v glavo, višjim pa med lopatice.

Sicer pa so sedeži udobni in vozniki, nižji od 185 centimetrov, s položajem za volanom ne bodo imeli težav, višji pa si bodo želeli, da bi se dalo voznikov sedež pomakniti še za nekaj centimetrov nazaj (prostora za to je sicer dovolj). Na desnem sedežu takšnih težav ni, notranjost v celoti pa je dovolj prostorna, da se bo tričlanska družina peljala brez težav.

Pravzaprav si je notranjost prislužila le dva minusa: volanski obroč je odločno prevelik, močno pa primanjkuje tudi odlagališč za drobnarije. Pločevinke ali plastenke s pijačo ne boste imeli kam odložiti, tudi za ključe ali telefon boste komaj našli prostor. Škoda, kajti take malenkosti lahko pokvarijo uživaško križarjenje s spuščeno streho.

Rdeče usnje v notranjosti in na armaturni plošči deluje prestižno in kakovostno, oprema pa je pravzaprav popolna – od kopice varnostnih dodatkov do sistema Bluetooth za prostoročno telefoniranje in navigacije.

Prav zadnje je tisto, kjer 308 CC zablesti. 1, 6-litrski turbobencinski štirivaljnik, ki ga poznamo iz drugih Peugeotov in Minija, je izvrsten izdelek. Prožen že iz najnižjih vrtljajev, navdušen nad vrtenjem v rdeče polje (prekinjevalnik se oglasi šele pri 6.800 vrtljajih), dovolj tih, da ob križarjenju ni moteč, in z dovolj prijetno športnim zvokom, da bo zadovoljil tudi živahnejše voznike.

Če k temu dodamo še manj kot desetlitrsko testno porabo (ki je nastala večinoma s spuščeno streho), je jasno: motor je eden najboljših, če ne najboljši del avtomobila. Šeststopenjski ročni menjalnik je dobro izračunan (o čemer pričajo tako zmogljivosti kot poraba) ter po občutku med prestavljanjem daleč pred Peugeotovimi menjalniki prejšnje generacije, a si človek vseeno zaželi, da Peugeotovci ne bi uporabili le Minijevega motorja, temveč še menjalnik . .

Podvozje je, glede na to, da je CC nastal na platformi bolj športnih Tristoosmic, presenetljivo dobro na neravni cesti. Občasno se do potnikov sicer prebije kak udarec, a v celoti je podvozje dovolj udobno, hkrati pa tudi dovolj športno, da je lahko ta 308 CC prav uživaški (spet: z izjemo prevelikega volanskega obroča) med ovinki.

In tako se znajdemo pred vprašanjem: je tistih 30 tisočakov iz uvoda ob vsem zapisanem še ugodnih? To je odvisno predvsem od tega, kakšen tip človeka ste: če znate uživati tudi, ko kakšna malenkost moti, potem pri izbiri kabrioleta na 308 CC nikakor ne smete pozabiti. Če pa vas malenkosti mečejo iz tira, poglejte kam drugam, a ne pozabite: potem tudi cena ni več tako ugodna.

Dušan Lukič, foto:? Aleš Pavletič