Peugeot 308 SW 1.6 16V THP (110 kW) Premium Pack

Recepta, pri katerem ima kombijevska različica avtomobila daljšo medosno razdaljo od limuzinske oziroma kombilimuzinske, se drži vse več proizvajalcev – in tem se je s 308 SW pridružil tudi Peugeot. In ko k temu dodamo še tri ločene, odstranljive in predvsem vzdolžno pomične (poleg tega imajo še nastavljiv naklon hrbtnega dela) sedeže v drugi vrsti, dobimo avto, ki mu po prilagodljivosti med limuzinskimi kombiji tega segmenta težko najdemo tekmeca.

Zadaj je dovolj prostora tudi za odrasle, le sedeže je treba potisniti do konca nazaj – a bo kljub temu ostalo dovolj prostora za prtljago. Če pa zadaj sedijo otroci (še posebej majhni), je mogoče v zadek 308 SW naložiti (še zlasti če uporabite predelno mrežo, za katero pa je treba doplačati okroglih 100 evrov – in to doplačilo vam tudi priporočamo) skoraj vse, kar si lahko zamislite pri poti na dopust.

Ne le zadaj, tudi spredaj se sedi udobno (za višje voznike sicer zmanjka kak centimeter vzdolžnega pomika sedežev), volanski obroč je na občutek nekoliko prevelik, pritoževati pa se ne gre niti nad preglednostjo iz avtomobila niti nad opremo, ki jo ponuja. Klimatizacija je samodejna in dvopodročna (in z zračniki pri zadnjih sedežih poskrbi, da je klima prijetna tudi zadaj), paket opreme Premium Pack pa je najvišja stopnja opreme v 308 SW. Zato na seznam serijske opreme spadajo tudi panoramsko strešno okno, samodejni brisalniki, ločeno odpiranje stekla v prtljažnih vratih, tempomat, radio zna predvajati tudi glasbo, zapisano v formatu mp3, seveda pa je popolna tudi varnostna oprema, od šestih varnostnih blazin do ESP.

Na seznam doplačil tako ne bo treba veliko posegati, vsekakor pa vam poleg predelne mreže za prtljažnik priporočamo Mestni paket, ki vsebuje parkirna tipala in Bluetooth sistem za prostoročno telefoniranje. Takšen 308 SW (kakršen je bil tudi testni) vas bo stal dobrih 23 tisočakov. Številka ni majhna – a glede na tehniko in opremo tudi ne pretirana.

Seveda, tehnika. Tehnično se od podobnega kombilimuzinskega 308 SW seveda ne razlikuje veliko in vozniku hitro zleze pod kožo. Moč 150 bencinskih 'konjev' je več kot dovolj, tudi ko je treba prehitevati z naloženim avtom, hkrati pa je motor v vseh vrtljajskih območjih ne le prožen, temveč tudi uglajeno tih, precej tišji od dizla. In ker razlika v porabi ni usodno velika (pri dizlu bi prihranili kak liter in pol na 100 kilometrov), dizelsko gorivo pa je tako in tako dražje od bencina, da o tem, da je takšen 308 SW od komajda primerljivega dizla (2.0 HDI je precej manj zmogljiv, saj ima okoli 10 kilovatov manj) cenejši za skoraj dva tisočaka evrov, je jasno, da je na zgornji strani lestvice Tristoosmic SW turbobencinar boljša izbira od turbodizla. I

n še minus: menjalnik je boljši kot v prejšnji generaciji Peugeotov, a še vedno (v primerjavi s konkurenco) preglasen, preveč se zatika in ima predolge gibe – k občutku pa še pripomore presunkovita nastavitev elektronske stopalke za plin, ki vozniku otežuje uglajeno vožnjo brez sunkov. Ampak: vsega se pač (vsaj ponavadi) ne da dobiti. In minusov je (k njim sicer lahko, vsaj glede na odzive okolice, prištejemo tudi obliko zadka) manj kot pozitivnih lastnosti tega 308, še posebej glede na ceno . .

Dušan Lukič

foto: Tovarna