Peugeot 807 2.2 HDi ST

Številka je pravzaprav logično zaporedje tistega, kar nam Peugeot ponuja že vrsto let. Toda tokrat ni večja le številka. Večji je tudi avtomobil. 807 je na zunaj za 272 milimetrov daljši, 314 milimetrov širši in 142 milimetrov višji, ali če želite drugače, za dobro četrtino metra daljši, tretjino metra širši in slabo sedmino metra višji. No, to pa so številke, ki novinca postavljajo kar za cel razred višje.

Pa pustimo številke ob strani. Raje se prepustimo občutkom. Da večjih mer izza volanskega obroča ni opaziti, ne moremo trditi. Če ne drugje, to zagotovo opazite na ozkih parkirnih mestih. 807 zahteva kar nekaj pazljivosti, predvsem pri odmeri njegove širine. Pa tudi dolžine, ki ni več mačji kašelj. Še posebej, če je niste vajeni. Ob tem pa je ravno odrezan zadek, ki ga ponuja 806, zadaj nadomestil še nekoliko bolj zaobljen zadnji del, kar seveda pomeni, da se morate tudi tega dodatno privaditi. Ampak vse to, kar se v mestih izkaže za slabost, se marsikje izkaže za prednost.

Ljubitelji zanimivih linij in oblik bodo to zagotovo opazili na armaturni plošči. Tradicionalne linije, ki jih srečamo v 806, so zdaj zamenjale povsem nove, predvsem pa nevsakdanje. Nadstrešek, na primer, je izoblikovan tako, da mimo merilnikov, nameščenih na sredini, skozenj čez dan nežno vdira svetloba. Ljubitelji igre s svetlobo bodo tega zagotovo veseli. Smaragdno obarvanim merilnikom sledi podobno obarvan pokrov nenavadno majhnega predalčka ob prestavni ročici.

Poleg merilnikov so na armaturni plošči tudi trije informacijski zasloni. Tisti pred volanskim obročem, ki je namenjen opozorilnim lučkam, oni pod merilniki, ki je namenjen radijskim sporočilom RDS in podatkom iz potovalnega računalnika, ter zaslon klimatske naprave, nameščen na sredinski konzoli. In ko pričnete odkrivati in odpirati še predale ter predalčke okoli sebe, ugotovite, da se udobje, ki ga ponuja dom, počasi seli tudi v avtomobile.

Tega Peugeot 806 glede na svojo dolžino preprosto ni mogel ponujati. Predalov je pač primanjkovalo. Celo do te mere, da so šele ob zadnji pomladitvi povsem na dnu sredinske konzole pritrdili dodatno usnjeno torbico, ki naj bi reševala ta problem. Vendar, da tudi Peugeot 807 ni popoln. Nekaj mu manjka, in sicer uporaben predal, kamor bi lahko odložili malenkosti, kot so ključi ali pa mobilni telefon. Še najprimernejši prostor za slednjega se je našel v utoru roča za zapiranje vrat, čemur pa ta seveda še zdaleč ni namenjen.

Toda v novem Peugeotu na pogled ni prijaznejša in uporabnejša le armaturna plošča. Tudi položaj za volanskim obročem je postal bolj ergonomičen. To bi lahko pripisali predvsem dodatni višini potniške kabine, ki omogoča nekoliko višjo postavitev armaturne plošče, s čimer se je voznikov delovni prostor približal osebnim avtomobilov in se tako občutno oddaljil od dostavnikov. Na slednje še najbolj spominja ročica ročne zavore, ki je še vedno nameščena levo ob voznikovem sedežu. Tam pa ni le v napoto, ampak je tudi težko dosegljiva.

Toda če to slabost odmislimo, je Peugeot 807 naravnost prijazen do voznika. Vse je na dosegu roke! Stikala za ukazovanje radijskemu sprejemniku so se zdaj v obliki ročice preselila ob volanski obroč, kar se izkaže za veliko prednost. Merilniki so skoraj ves čas v vidnem kotu, ročica menjalnika pri roki, prav tako stikala klimatske naprave in v teh pogledih je 807 nedvomno korak pred 806. Pa čeprav utegnejo najvišji potožiti, da do njihovih mer ni najprijaznejši.

Kar težko pa si je predstavljati, kaj več bi lahko 807 ponujal za prednjima sedežema. Osnovni moto prostora zadaj je še vedno prepeljati do pet potnikov, seveda karseda udobno, in obenem ponuditi tudi dovolj prostora za prtljago. Z nekaj večjimi merami novinec to seveda zagotavlja, toda nov nos in bogatejša armaturna plošča sta zahtevala svoj davek. Novost, ki je ne moremo prezreti, so zagotovo električno pomična drsna vrata, ki so v opremo ST vključena že serijsko. Ta so po prvih minutah otroške razigranosti še dodatno potrdila svojo uporabnost, saj si potniki, ko jih odpirajo, zdaj ne umažejo več rok.

Dno zadaj je tako kot pri 806 ostalo ravno, kar ima svoje prednosti, ko je treba vstopati v potniški prostor oziroma vanj nalagati težje in večje kose prtljage. Toda slabosti se pokažejo takrat, ko bi želeli odložiti na primer vrečko z nakupov tako, da se njena vsebina ne bi vozila znotraj celotnega avtomobila. Zato pa 807 v primerjavi s svojim predhodnikom ponuja dodatne zračnike v B-stebričkih, ki jim je mogoče določati jakost prezračevanja, vzdolžno pomične sedeže, s pomočjo katerih je mogoče natančno odmeriti prostor, namenjen potnikom in prtljagi, vendar uporabnih predalčkov ni nič več kot v 806, pa tudi sedeži, čeprav so njihov sistem nameščanja in odstranjevanja nekoliko olajšali, še vedno ostajajo v težki kategoriji. No, njihova dobra stran je, da so nekoliko udobnejši in predvsem izdatno nastavljivi.

Za konec se ustavimo še pri cenah, paketih oprem in motorni paleti. Cena, ki jo zahteva novinec, je razumljivo občutno višja. Skoraj za milijon tolarjev. Toda v to ceno ni vključen le večji in povsem nov avtomobil, ampak so bogatejši tudi paketi oprem. Pa tudi motorna paleta, v kateri sta zdaj poleg treh bencinskih motorjev na voljo tudi dva dizelska. In prav močnejši od obeh se zdi Peugeotu 807 naravnost pisan na kožo. Moči seveda ne razsipava, zato pa zagotavlja dovolj poskočnosti v mestih in na ovinkastih cestah ter povsem spoštljivo veliko potovalno hitrost na avtocestah. In to kljub temu, da njegove zmogljivosti niso mnogo boljše od tistih v Peugeotu 806 z 2, 0-litrskim motorjem HDi.

Razumljivo, kajti 807 ni le zrasel, ampak je postal tudi varnejši - že v osnovni opremi ponuja šest varnostnih blazin - in zato tudi težji. Tudi s tem pa dokazuje, da si je povsem upravičeno pridobil za številko večjo oznako.

Matevž Korošec

Foto: Aleš Pavletič