Pravi motocikel za zabavo, rekreacijo, pa tudi resne avanture; to dokazuje tudi njegov 'dvojnik' zvenečega imena

Vsakdo, ki se je v svoji motoristični karieri že srečal z endurom, ve, da to ni panoga, namenjena mehkužcem. Nasprotno, enduro je zlomil tudi kakšnega bolj jeklenih motoristov, a čari vožnje po brezpotjih so enostavno preveč mamljivi, da si jih ne bi privoščili. In ker smo tudi taki, ki si na delu poti vseeno želimo tudi nekaj asfalta, je GasGas za nas pripravil ravno pravšnji motocikel.

Pravi motocikel za zabavo, rekreacijo, pa tudi resne avanture; to dokazuje tudi njegov 'dvojnik' zvenečega imena (foto: Slavko Petrovčič) Slavko Petrovčič
25. 10. 2022

Kmalu zatem, ko je španska znamka GasGas prišla pod okrilje Husqvarne oziroma KTM, se je njihova ponudba motociklov začela postopoma širiti. No, v bistvu gre pri lansiranju novih GasGasovih modelov bolj za klone belih Husqvarn in oranžnih motorjev znamke KTM, vseeno pa je poslanstvo GasGasa z izrazito rdečim pigmentom nekoliko drugačno. Če si oranžni in beli svojega obstoja ne predstavljajo brez zmag in drugih športnih lovorik, rdečih to niti ne gane. Kot pravijo v koncernu, je GasGas namenjen predvsem zabavi. In resni rekreaciji. In v primeru modela ES 700 tudi čisto zaresnim avanturam.

Verjetno bi se vam ob hkratnem pogledu na vse tri (Husqvarno, KTM, GasGas) zazdelo, da gre za identične motocikle, ki se med seboj razlikujejo zgolj po barvi, v katero so obarvane bočne plastike, blatniki in drobna sprednja maska. No, v tem je sicer zelo veliko resnice, a drobne razlike med njimi vendarle so. Pri GasGasu, na primer, so v skladu z idejo, da ni namenjen dirkanju, poskrbeli za nekoliko udobnejši sedež.

In še nekaj drugih malenkosti, ki se merijo v milimetrih. Osnove pa so vendarle enake. To pomeni, da je testnega GasGasa poganjal najmočnejši serijski enovaljnik, ki razvije eksplozivnih 55 kilovatov (74 KM). Tudi na področju vzmetenja so zvesti »hišnemu« proizvajalcu WP, v tem konkretnem primeru pa so hod omejili na 250 milimetrov. To bi moralo zadostovati za vožnjo po resnih brezpotjih, hkrati pa zadovoljevati in obvladovati tudi potrebe in razmere na cestah.

Čeprav je testni motocikel letošnja novost, sem se sam s tem (oziroma enakim) motociklom srečal že sredi leta 2019 na predstavitvi KTM 690 Enduro R. No, ker se v svetu motokrosa in 'hard endura' spremembe vendarle dogajajo z nekoliko hitrejšim tempom kot v drugih motorističnih segmentih, se je od takrat tudi nekaj malega spremenilo. Izboljšali so zavorni paket, osvežili informacijski zaslon in dodali zelo enostavno, praktično stikalo za nastavitev enega izmed dveh načinov delovanja motorja in elektronike ter hiter izklop ABS.

Od takrat se je skozi moje in testne rezervoarje pretočilo že kar nekaj litrov goriva, zato bi po spominu težko rekel, da se je v vožnji zaradi omenjenih izboljšav kaj bistveno spremenilo. Razen tega, da sem v starih zapiskih našel opombo o trdi ročici sklopke. Pri GasGasu so očitno nekaj delali tudi na tem, saj je pri njih sklopka dovolj mehka (kot se za enduro motocikel, ki se lahko pogosto znajde v težkem položaju, sicer spodobi), da je za stiskanje in popuščanje dovolj sila enega prsta.

Ker izjemno težki tereni in ekstremni enduro niso ravno moje področje, moram verjeti novinarskemu mentorju Petru, ki pravi, da je tale GasGas hudo zmogljiv stroj. Sam bi ga, ozirajoč se na svoje izkušnje, opisal tako, da je z vidika motokros ali 'hard enduro' motocikla udoben, uglajen in lahkoten v vožnji, vendar nekoliko pretežek. Iz perspektive popularnih dvovaljnih 'adventure' motociklov iz srednje kategorije pa izredno lahek, neudoben, skorajda previsok in surov.

Točno vmes, torej. Zame je to ena izmed njegovih absolutnih prednosti, saj vem, da bom z njim, če bom v vožnjo vložil dovolj truda, prilezel na vrh vsakega hriba, prevozil večino skal in korenin ter brez težav prečkal tudi kakšno plitvo strugo. Po drugi strani pa se bom dovolj udobno in hitro premaknil iz Ljubljane v meni ljube Banjole, kjer me čakajo dolgi kilometri makadamskih poti. Menim, da so ravno hitri makadami naravno okolje tega motocikla.

Vzmetenje bo vse neravnine prebavilo brez silovitih pretresov, tako da je mogoče tovrstne izlete opraviti tudi sede, verjetno pa bi šlo lepo tudi v dvoje, če bi le imel stopalke za sopotnico. Če niste vajeni peščenih podlag, vam priporočam več previdnosti, saj se vam bo občutek, da imajo čepaste gume zelo dober oprijem, kar prehitro zasidral v podzavest. Ob dejstvu, da je ta superpotentni enovaljnik eksploziven, boste med njivami in drevesi mimogrede križarili s hitrostjo 120 kilometrov na uro, za hitro ustavljanje na pesku pa zgolj stisk zavore ne bo dovolj.

Čeprav se bo to slišalo oziroma prebralo malce čudno, med nekoliko manj dobre lastnosti štejem prav veliko moč motorja. Na asfaltni in makadamski cesti je eksplozivnost motorja povsem obvladljiva, v bolj zahtevnih pogojih, na primer v kakšni grapi ali gozdni vlaki, pa je moči za manj izkušene enostavno preveč. V prvi prestavi so odzivi motorja zelo intenzivni, druga prestava pa je v režimih, ko enovaljnik že dovolj suvereno vleče, za takšne pogoje že nekoliko prehitra.

Ni dvoma, da je GasGas ES 700 navkljub svoji široki uporabni vrednosti pravzaprav zelo nišni motocikel. Z njim verjetno nikoli ne boste zmagali na vztrajnostni 'hard enduro' dirki, vseeno pa boste z njim dosegli tudi najbolj nepredstavljive in zahtevne cilje. In se nato, seveda, z njim odpeljali proti domu.

Značke: