Test: Volkswagen Tiguan Allspace 2.0 TDI DSG R-line - Naj traja ...

Tiguan je namreč eden od tistih, ki se vsaj za zdaj še niti približno ni znašel na Volkswagnovem seznamu modelov za odstrel. Še več, že v letu 2024 se nam obeta prihod tretje generacije, ki pa ob dejstvu, da aktualna, v letu 2020 temeljito prenovljena druga generacija že sedaj ponuja večino vsega, kar pri Volkswagnu imajo, zelo veliko novega vendarle ne bi smela prinesti. Poglejte, ob naročilu Tiguana lahko na prvi strani konfiguratorja izberete turbobencinarja, hibridiziran pogonski sklop ali pa dizla.

Če se bojite, da so Volkswagnovim dizlom šteti dnevi, se gotovo motite. Kajti na zgoraj omenjenem seznamu za odstrel ni niti sledu o zdaj že legendarnem dvolitrskem TDI, ki poganja praktično vse, kar pri Volkswagnu nekaj velja. In menim, da je tudi ljudem pri Volkswagnu jasno, da je omenjeni motor zadnja stvar, ki se ji lahko odrečejo. Priznajmo si – če na steni v vaši garaži ne visi priključek električne polnilnice, nakup hibrida ali »električarja« za vas pomeni predvsem to, da boste veliko svojega časa porabili tavajoči okrog javnih polnilnic. Dizel torej.

Tokratni testni Tiguan je po mojem mnenju najbolj smiselno konfiguriran Tiguan nasploh. Ne trdim, da je podaljšana različica Allspace nujna izbira, vendar ne škodi. Prostora v zadku je občutno več (ob doplačilu celo dovolj za dodaten par sedežev), ob tem pa nekaj večji zunanji gabariti nimajo praktično nikakršnega vpliva na okretnost in hkrati povečujejo samo uporabnost vozila. Dileme o tem, ali Allspace ali ne, torej ni. Razen če zmanjka centimetrov v domači garaži, pa še to je bolj pogojno veljaven argument.

A bistvo optimalnega konfiguriranja testnega Tiguana se le delno skriva v karoseriji, sploh pa ne v opremi. V mislih imam pogonsko konfiguracijo: dvolitrski TDI s 110 kilovati (150 KM), sedemstopenjsko avtomatiko DSG, vlečno kljuko in – pozor – pogon na zgolj sprednji kolesni par. Našteto je namreč vse, kar Tiguan, ki v skladu s trendi postaja tisto, kar je bil pred desetimi leti Golf, zares potrebuje.

O motorju, ki poganja praktično celotno paleto Volks­wagnovih modelov, vse dobro. Predvsem pa nič novega. Kajti bolj preverjenega in optimalnega motorja, še zlasti v kombinaciji z dvosklopčno avtomatiko, praktično ni. Med njegove najboljše lastnosti lahko tisti, ki imamo s tem motorjem tudi dolgoletne lastniške izkušnje, štejemo predvsem to, da si nikoli, ampak zares nikoli ne razbijamo glave z vprašanji, kot so domet, zanesljivost ter udobje in uglajenost v vožnji.

Tudi glede zmogljivosti ni veliko prostora za pripombe. Tiguan, katerega masa s potniki in prtljago hitro preseže dve toni, prvih sto kilometrov na uro ulovi v manj kot desetih sekundah. Pri tem je dobro tudi to, da se Tiguan, ki je postavljen na platformo MQB A2 (ki jo koristita tudi Kodiaq in Audi Q3), zelo dobro obnaša tudi v zavojih in na cestnih neravninah, svoje delo pa prepričljivo opravljajo tudi zavore.

Vse to mi izza volana daje občutek, da vozim kakovosten avtomobil, ki mu lahko v prvi vrsti zaupam in s katerim lahko računam na to, da bo v vsaki situaciji znal poskrbeti zame in moje sopotnike. Prav dinamičen z njim ne bom, a v resnici športnost pri tovrstnih avtomobilih postaja še najmanj pomembna lastnost.

Ugotavljam, da je nova generacija avtomatike DSG v primerjavi s tistimi prvimi nekoliko manj uglajena, za odtenek bolj nervozna in manj odzivna. A to bi vas utegnilo zmotiti predvsem pri speljevanju in milimetrskih premikih pri parkiranju, v vseh drugih delovnih režimih pa boste lahko uživali v smiselno razporejenem prestavnem razmerju sedemstopenjskega menjalnika in navora motorja. Redko se bo zgodilo, da bo med prehitevanjem menjalnik prestavil za več kot eno prestavo navzdol, in mirno zapišem, da Tiguanova mehanika sodi med najbolj fluidne v vožnji nasploh.

Natančno izdelana notranjost je eden od tradicionalnih Volkswagnovih adutov, na pogled prestižna elektronika oziroma zasloni, stikala na dotik in druge tehnološke dobrote, ki so vgrajene v armaturno ploščo, pa ponujajo tudi porcijo atraktivnosti. No, v primeru testnega Tiguana se pod to atraktivno fasado ni skrivalo vse, kar bi se (glede na ceno) lahko. Recimo, da bi očetje pogrešali navigacijski sistem, mame parkirnega pomočnika, oboje pa bi utegnile zmotiti na dotik občutljive tipke na volanu (ki se v vsakem primeru počasi poslavljajo).

Pravzaprav ne dvomim, da bo Tiguan vsem, ki tako kot jaz še vedno najbolj verjamejo in zaupajo v pogonsko »klasiko«, hitro zlezel pod kožo. In še preden odhitite v Volkswagnov salon, razmislite tudi o odličnih matričnih LED-žarometih in atraktivnih vizualnih dodatkih, ki jih prinaša paket R. Malenkosti, ki niso poceni, vendar je z njimi razlika očitna.

Preberite še: Lastnik Lamborghinija je videz svojega avtomobila zaupal A. I., rezultati govorijo sami zase

BONUS VIDEO: ŠKODA vs. VOLKSWAGEN: Kako različna sta si lahko dva 'sorodna' električna avtomobila?