Podaljšani test: Hyundai i30 Wagon 1.6 CRDi HP (94 kW) Style

V tem času smo naredili okroglih 14.500 kilometrov, kar je razdalja, ki jo številni prevozijo v letu dni. Z njim smo bili v hribih, fotografirali pa smo ga tudi ob morju ter ob veličastnih zgradbah, iz katerih vejejo zgodbe preteklosti. In ker je kombijevske oblike, je bil kljub polni službeni garaži mnogokrat prva izbira za obisk dirk ali salonov.

Njegovi največji prednosti sta preprostost uporabe in udobje. Če se je hotel voznik razvajati z udobno vožnjo, je v izbirniku obkljukal največjo pomoč električno krmiljenega volanskega serva, tisto športno ali srednjo možnost pa pustil za pregledne gorske cestice. Nekateri so potožili, da so sedeži celo premehki, čeprav je večina med pozitivne strani v tem avtomobilu uvrstila prav udobna sedišča in ergonomijo voznikovega delovnega prostora. Smo v preteklosti že omenili, kako prijetno se je v sibirski zimi razvajati z gretjem prednjih sedežev? Če zjutraj ne vozite otrok v šolo ali vrtce, je dodatek vreden svojega denarja, saj takrat niti ne pogrešaš bencinskega motorja, ki notranjost ogreje hitreje kot turbodizelski.

Vas zanima, zakaj smo številni prepričani, da bo Hyundai s tako oblikovalsko politiko prišel še zelo daleč? Poglejte dinamične poteze prednjega in zadnjega dela avtomobila ter razgibano notranjost, ki je hkrati tudi precej logično urejena. Morda bodo esteti dvignili nos le nad potezami boka, saj so loki blatnikov 'po korejsko' zaokroženi. Toda dinamična maska, ki se prek karoserijske gube prebije čez obe bočni kljuki in konča pri zadnjih lučeh, je zadetek v polno. Za dva tedna smo obliko zunanjosti celo malce predelali, saj so pri domačem zastopniku Hyundaia uslišali našo željo po večjem prtljažniku in na supertestni avtomobil namestili prečne nosilce (224 evra).

Nato smo pri Avto magazinu nanje pritrdili strešni kovček Transcon 42, ki stane 319 evrov in poveča osnovni avtomobilski prtljažnik s 528 na kar 948 litrov (!), pri tem pa je treba upoštevati še nosilnost, ki znaša 50 kilogramov. 'Našemu' Hyundaiu i30 Wagon dodatni klobuk oblikovno ni prav nič škodil, prav nasprotno, nekateri so ga še raje pogledali. Slabi strani dodatnega strešnega prtljažnika sta bili precej večja hrupnost pri vožnji nad 100 km/h in predvsem malce večja poraba. Če na hitro ocenimo, bi rekli, da smo v tistem obdob­ju porabili nekaj decilitrov več goriva kot brez dodatnega prtljažnika, vendar je to težko določiti, saj so bile razmere na cesti spremenljive, za volanom pa različni vozniki.

Zanimivo, močnejši od dveh turbodizlov z oznako HP je z 1,6-litrskim motorjem, opremljenim s turbopuhalom in hladilnikom polnilnega zraka, zlahka razvajal s povprečno porabo 5,6 litra, ob težji desni nogi pa se je poraba dvignila tudi na 8,6 litra, seveda vselej merjeno na 100 prevoženih kilometrov. Povprečje je bilo ugodno, saj smo vsi skupaj porabili zadovoljivih 6,7 litra, kar pomeni okroglih 800 kilometrov dometa z eno posodo za gorivo, z zmerno vožnjo pa pridemo do številke 1.000 kilometrov. Mikavno, kajne?

Zanimiva opomba je nastala na poti v Milano, kjer je naš motoristični oddelek obiskal salon motociklov. Ko so se na sedeže stisnili štirje kleni motoristi (saj veste, ti so navadno precej močni fantje) in v prtljažnik zbasali prtljago in novinarske materiale, sta se potnika na zadnjih sedežih pritoževala nad premehkim in preglasnim zadnjim vzmetenjem. Udobje v obliki mehkega blaženja in vzmetenja očitno zahteva svoj davek pri polni obremenitvi ter tudi pri vožnji čez cestne hitrostne ovire.

V dobrih treh mesecih pa smo večkrat pohvalili položaj kamere za vzvratno vožnjo, čeprav je zaslon v notranjem ogledalu bolj skromen, vrhunsko kakovost izdelave, varnostne dodatke (tudi kolensko varnostno blazino!), uglajenost motorja, mehkobo upravljanja volana in natančnost menjalnika. Zato se ne čudite, da je bil ključ pri delitvi avtomobilov med prvimi v žepu.

Besedilo: Aljoša Mrak