Podaljšani test: Dacia Duster 1.5 dCi 4X4 Laureate

Dacia je romunska znamka, ki je ime dobila po nekdanji antični provinci, in se je v času Rimljanov razprostirala prek osrednjega in zahodnega dela današnje Romunije. Znamko porodijo sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, v času trdega socializma, partijci pa se odločno naslonijo na Francoze in njihov Renault. Model 8 je v prekonvertirani in nespremenjeni različici postal Dacia 1100. Naslednik, model 1300 (v originalu Renault 12), ki so ga sestavljali tudi v našem Litostroju, je ikona znamke, ki pa jo v zadnjih letih uspešno nadomešča (cenovna) uspešnica, model Logan.

No, v korak s trendi v branži imajo v naboru modelov tudi Dusterja, mehkega, a robustnega terenca. Na prvi pogled všečen – na fotkah celo bolj – v resnici pa nekoliko manj. Dizajnu 'nekaj' manjka, videz je soliden, le zadnji del z lučmi deluje kot nedokončana zgodba. Voznikovo okolje je časovna kapsula, saj je v slogu osemdesetih zelo podobno okolju starejših Renaultovih modelov – deluje pusto. Tudi gumbi in druga stikala so takšni, a logični in delujejo. Novejša sta sicer preprost potovalni računalnik ter radio s CD-jem.

Dva sva relativno udobno v dnevu prepotovala dobrih 1.000 kilometrov, hrbtenici nama za to nista bili posebno hvaležni. Občutiti je, da sedeži niso namenjeni vožnji na daljše razdalje, premehki so, njihova konfiguracija spominja na one v Stoenkah. Tudi glede na dejstvo, da je bil konkretni model 4WD, ki prvotno ni namenjen daljšim potovanjem, je izmerjena poraba na poti s skoraj osmimi litri in pol za moj okus prevelika. Motorne karakteristike so solidne, vožnja (po avtocesti) je korektna, menjalnik ne povzroča težav, vidljivost je solidna, le v ostrih, hitrih in ponavljajočih se zavojih je karoserija nemirna. Je pa v mestu avtomobil zato okreten in agilen – tudi pri parkiranju.

Dusterja smo predstavili tudi Aldu Drudiju, legendarnemu oblikovalcu in možakarju, ki je na svetovni motoristični sceni pojem – Rossijeve čelade in številka 46 so njegovo delo. Nad Dusterjem je bil navdušen, za znamko Dacia pa še ni slišal. Ko je sedel v avtomobil, je izdavil: »O, mama mia, saj ima vse!« Kot velikemu kreativcu se je že utrnila misel, da bi Dusterja odel v kakšen 'hud' dizajn, pa hajdi na dirke MotoGP. Tam bi zažgal! No, ta Dacia bo zagotovo bolj kot na dirkah pogost gost recimo v domači gmajni, v rokah kakšnega nezahtevnega lovca, gozdarja ali ribiča, morda pa kot službeno vozilo terenskih delavcev Telekoma. Hec, oni dan sem jo opazil parkirano pred občinsko stavbo v Medvodah – v delno hriboviti občini se menda kot občinsko službeno vozilo čisto spodobno obnese.

Bese­di­lo: Primož Jurman, foto: Uroš Modlic, Primož Jurman