Podaljšani test: Honda Civic 1.6 i-DTEC Sport

Res pa je, da je Civic na prvi pogled še vedno videti, kot da bi šlo za nekakšno vesoljsko vozilo. Povsem nenavadno oblikovanje doseže svoj vrhunec pri zadku s spojlerjem, ki je obenem tudi ločnica med dvema deloma zadnjega stekla na prtljažnem pokrovu. Ta nenavadnost otežuje običajen pogled nazaj, zato je dobro, da ima Civic v paketu opreme, ki je krasil našega, tudi kamero za vzvratno vožnjo. A tu je še spremljanje prometa za vami, kjer se boste tudi morali odločiti za alternativno možnost, večkratni pogled v zunanji vzvratni ogledali. Omenjena Civicova lastnost je tudi edina pripomba, ki združuje mnenja večine njegovih uporabnikov.

Drugače pa Civic navduši zaradi učinkovitega turbodizelskega motorja. Vsi dosedanji preizkusi pripeljejo do sklepa, da je Honda pač resničen strokovnjak za gradnjo motorjev. Ta 1,6-litrski stroj je precej močan in se zares poda tudi z opremo z oznako Sport. Obenem z močjo se izkaže še z natančnostjo poti menjalne ročice. Le pri speljevanju je treba paziti, da dodamo dovolj pritiska na stopalko za plin. Preseneti tudi njegov glas oziroma to, da v potniški kabini delovanja motorja skorajda ne slišimo. Z njim lahko vozimo tako, da hitro pretikamo v višja prestavna razmerja, a so ta primerno prirejena. Zaradi precejšnjega razpona, kjer Civicov motor dosega največji navor, le redko ugotovimo, da smo v nepravi prestavi in da motor ne bi imel dovolj moči za napredovanje.

Ob tem je Civic tudi razmeroma hiter avto, saj lahko pospeši celo do 207 kilometrov na uro največje hitrosti. To pa tudi pomeni, da se pri dovoljeni največji avtocestni hitrosti vrti v ugodnih vrtljajih, kar se še posebno dobro izkaže pri daljših avtocestnih vožnjah. Naš Civic je bil v prvih tednih uporabe kar velikokrat na daljših poteh po italijanskih cestah, a skorajda nikoli na njihovih bencinskih črpalkah. Tudi zaradi dovolj velike posode za gorivo ter s povprečno porabo pet litrov goriva ali manj je skok do Milana ali Firenc brez dotakanja goriva nekaj povsem običajnega. Za udobje na daljših vožnjah dobro poskrbita tudi prednja sedeža, v katerih se potnik in voznik zares lahko dobro počutita. Zadnji sedeži so tudi dokaj udobni, a le pogojno, namreč za zmerno visoke potnike.

Zadaj je prostora dovolj, če potnike nadomesti prtljaga, pa sploh. Civicov neverjetno prilagodljiv zadek (magic seat) je res njegova velika prednost – z dvigovanjem sedalnega dela zadnje klopi dobimo prostor celo za spravilo kolesa, z običajnim preklapljanjem naslonjala pa je seveda tudi zelo prostoren. Spisek opreme Sport je zelo dolg in na njem je res veliko stvari, ki še izboljšajo uporabnikovo počutje.

Obsega tudi že Hondin novi infozabavni sistem Honda Connect s sedempalčnim zaslonom na dotik. Vanj so vključeni radio s tremi frekvenčnimi območji (tudi z digitalnim -- DAB), spletni radio in brskalnik ter aplikacija Aha. Seveda mora biti za povezavo z internetom vzpostavljena povezava prek pametnega telefona. Omeniti velja tudi dve vtičnici USB ter eno HDMI. V opremi preizkušenega Civica z oznako Sport so bila tudi kolesa z gumami mer 225/45 na 17-palčnih platiščih iz lahke litine v temni barvi. Zelo prispevajo k zanimivemu videzu, seveda tudi k temu, da lahko ovinke vozimo za kakšen kilometer hitreje, nekaj pa tudi k precej tršemu vzmetenju. Če je lastnik pripravljen za boljši videz potrpeti in se po slovenskih luknjastih cestah voziti manj udobno, je tudi prav. Sam bi si zagotovo izbral kakšno udobnejšo kombinacijo manjšega premera kolesnih obročev in gum z višjim kolesnim robom.

bese­di­lo: Tomaž Porekar