Podaljšani test: Honda Civic 1.6 i-DTEC Sport

Najprej je bila na vrsti vožnja do Italije, ki je bila seveda sestavljena iz 99 odstotkov avtoceste. Zaradi visokih poletnih temperatur se živo srebro ni spustilo pod 30 stopinj Celzija, kar je pomenilo, da je klimatska naprava ves čas delovala s polno mero. Za volanom sem se počutil udobno, in ko sem se spoprijateljil z vsemi gumbi in meniji za prikazovanje različnih potovalnih informacij, je postala vožnja zelo udobna. Edino pri avtoradiu mi nikakor ni uspel ugotoviti, kako priti do prestavljanja radijskih postaj 'na roke', saj ko voziš po Italiji, je kar dobro vedeti, kako zamenjati postajo, ker se frekvence hitro menjajo. Ampak z vztrajnostjo in nekaj poskušanja sem ugotovil tudi to, kako mimo prednastavljenih frekvenc.

Lahko bi seveda prebral tudi navodila, ampak saj veste, kakšni smo: 'Eh, to bom pa že znal.' Skratka, vožnja po avtocesti s Civicom je bila absolutno okej, prijetna, motor je dovolj poskočen, da brez težav sledi toku na prehitevalnem pasu. Edino, kar sem pogrešal, je bil radarski tempomat, potem bi šlo še lažje. No, morda bi pa moral podrobneje prebrati navodila (spet). Ampak to niti ni tako pomembno, bolj pomemben podatek je, da je na tej poti navdušila poraba goriva. Ta se je gibala glede na podatek na računalniku med 3,8 in 5 litri na 100 kilometrov. Če sem ohranjal dovolj veliko varnostno razdaljo in ni bilo treba zavirati in nato pospeševati, se je ta vedno približala nižji številki. Povprečno pa je Civic popil 4,8 litra.

Vendar se s Hondo nisva vozila le po avtocesti. Šlo je tudi do Bohinja in nato še do Krka v enem kosu in nazaj. Vožnja s petimi odraslimi potniki ni bila nikakršna ovira. Izkazalo se je, da avto od zunaj ni videti tako prostoren in domišljen za udobno vožnjo, kot je v resnici. Po začetnih dvomih potnikov, ki so pričakovali neudobno in utesnjeno dolgo vožnjo, pa so po vsega nekaj deset kilometrih vsi dvomi izginili. Civic s svojim športnim videzom prelisiči marsikoga, saj večina pričakuje športno trdo podvozje in malo prostora, resnica pa je povsem drugje: je udoben, tudi nekoliko športen, a predvsem zelo vsestransko uporaben in zelo zmeren pri žeji tako na krajših kot daljših poteh.

bese­di­lo: Peter Kavčič