Podaljšani test: Honda Civic 1.6 i-DTEC Sport

Najverjetneje. Honda je znana po svojih športnih avtomobilih in verjetno zato lahko pri vsakem modelu, tudi njihovem (denimo) križancu, rečemo, da je v njem nekaj športnih genov. Toda testni Civic sploh ni tako športen, kot bi si mislili ob prvem vtisu. Prvič, karoserija je sicer spredaj tako ošiljena, da je treba pokopališče mušic odstranjevati z motornega pokrova, ne pa z maske ali prednjih luči, vendar je na robovih preveč poudarjena in niti dvodelna zadnja šipa ne pripomore k temu, da bi ga res sprejeli med športne avtomobile. Oblika pa ima namen, ki bi mu rekli prostornost. Če smo glede kraljestva prostornosti pohvalili naš drugi supertestni avtomobil Škodo Fabio Combi, ki je z družinskim zadkom dejansko namenjena prevozu družinskih potrebščin, pa nobeden ne bi pomislil na Civica za odhod na morje. No, sam sem.

Bojazen, da bo treba kakšno potovalko pustiti doma, se je izkazala kot neupravičena, saj ima Civic ogromen prtljažnik v dveh delih! Spodaj lahko namestite manjše stvari, zgoraj pa ostane tako velika luknja, da tega sploh nisem mogel verjeti. Odgovor seveda ponujajo tehnični podatki: ali se zavedate, da ima Civic kar 100 litrov večji prtljažnik kot Volkswagen Golf?!? To je z drugimi besedami, takole čez palec, kar okroglo četrtino več! Presenečenj še ni bilo konec. Na zadnji klopi sta zlahka sedela moja 8- in 10-letna otroka in preizkus, ali bi mojih 180 centimetrov spravil za voznikov sedež (naravnan na mojo mero, seveda), se je izkazal za uspešnega. Mogoče se je treba malce bolj potruditi pri vstopu oziroma izstopu, toda na zadnji klopi bi zlahka sedel tudi ure, če bi bilo treba. Tudi motor ni športen, ampak družinsko prijazen. Turbodizel z zdaj zelo priljubljeno prostornino 1,6-litra je bolj šparovček kot mišičnjak, kar dokazuje tudi njegovo delovanje.

Za zvrhano mero navora poskrbi že pri kletnih vrtljajih in priganjanje v višje ne pomeni več užitka v vožnji, ampak zgolj več hrupa. Če lovite prave trenutke prestavljanja, vas razveseli s povprečno porabo okoli pet litrov. Pozor: na daljši poti na morje smo kljub polno naloženemu avtomobilu porabili zgolj 5,4 litra na 100 prevoženih kilometrov! Užitka v vožnji nisem omenil kar tako, saj ga Civic kljub družinski tlaki ponuja vozniku bolj prikrito, sramežljivo. Menjalnik je eden boljših, kar sem jih upravljal v zadnjem času, saj zagotav­lja kratke in natančne prenose. Skupaj z natančno stopalko za plin in filigranskim delovanjem sklopke je pravi užitek loviti centimetre na zaviti podeželski cesti in ne trpeti v koloni proti morju. Volanski obroč spominja na tistega iz dirkalnika formule 1: majhen, odebeljen in odet v usnje kar pade v roke in niti veliko gumbov na njem ne zmoti voznikove koncentracije, ko se jih seveda navadite.

Zanimivo, Civic ima merilnike pospravljene v dveh nadstropjih, vmes pa je volanski obroč. Čeprav smo pri Avto magazinu vozniki (in voznice) zelo različno visoki, se prav nobeden ni pritoževal nad skromnih pregledom instrumentne plošče. Spodaj so trije okrogli analogni merilniki, ki imajo samo to slabost, da se z njih nikakor ne da učinkovito obrisati prahu, zgoraj pa lahko razberete hitrost in različne podatke infozabavne vsebine. Poleg tega pri bolje založeni različici dobite še osrednji zaslon velikosti tablice, ki omogoča tudi dostop do spleta. Kakšna zamera? Seveda, najbolj mi je šlo v nos, da Civic nima samodejnega preklopa med dnevnimi lučmi in nočno osvetlitvijo.

Saj se potem v Sloveniji (in večkrat v tujini) voziš naokoli tudi podnevi z nočnimi žarometi, kar ni nič narobe, saj lahko osvetlitev merilnikov enostavno prilagodiš. Toda potem moraš luči ugasniti vsakič, ko greš iz avtomobila, saj piska zvočno opozorilo. Skratka: najprej bi dal na servisu odklopiti to opozorilo. Vročina pa je pokazala še eno slabost, saj so prijemki plastike nad notranjim vzvratnim ogledalom večkrat popustili. Nič kritičnega, plastiko potem znova natakneš na prijemke in zadeva je (vsaj začasno) rešena, vendar prav v ponos Hondi to seveda ni. Napake se dogajajo in napako prvega vtisa smo razrešili: testni Civic ni toliko športen, kot je prostoren in varčen. Pa še udoben je za povrh, zato ga bomo po vrnitvi zastopniku brez dvoma pogrešali.

bese­di­lo: Aljoša Mrak