Podaljšani test: Opel Adam 1.4 Twinport Slam

Na naše in na veselje naših otrok se bomo z Adamom družili tri mesece. Zgodbic ne bo manjkalo, saj je Adam že v polnem pogonu in veselo premaguje kilometre. Pa ne samo mestnih, za katere je bil prvotno zasnovan, saj smo se z njim pravkar vrnili iz Češke, kjer smo obiskali Marca Marqueza, intervju s katerim si lahko preberete nekaj strani naprej.

Oplov pozen vstop v svet premijskih malčkov je bil precejšnje presenečenje. A očitno so našli formulo, kako privabiti kupce. Če poskusimo brati misli Oplovih vodilnih mož: »Ponudimo avtomobil, ki je cenejši od Minija, se lepše pelje kot Fiat 500 in ima boljšo končno izdelavo kot Citroën DS3«. Adamova zunanjost se zdi posrečena. Deluje čedno, kompaktno in dinamično, zlasti ker je zasnova trivratna. Pri personalizaciji zunanje podobe nismo imeli besede, smo pa 'dobili' zanimivo rumeno-črno kombinacijo, zaradi katere se je Adama hitro prijel vzdevek iz naslova članka. K atraktivnosti izdatno pripomorejo (za ta avtomobilski razred) ogromna črna 18-palčna platišča z nizkopresečnimi gumami.

Notranjost je zasnovana in izdelana po pričakovanjih. Oblikovanje je sveže in mladostno, materiali pa dajejo vtis precejšnjega prestiža. Precej je svetleče plastike, ki poleg tega da oplemeniti notranjost, precej rada privablja prah. Volanski obroč je odebeljen, prevlečen z usnjem in izredno lepo sede v roke. Sredinsko konzolo zaključuje za dotik občutljiv osrednji večopravilni sistem, ki si bo zagotovo zaslužil podroben opis v enem od prihodnjih zapisov o Adamu. Precejšnjo hvalo si zasluži voznikovo delovno okolje.

Položaj je odlično nastavljiv: vzdolžnega pomika je na voljo ogromno, tudi za visokorasle. Hkrati pa je volanski drog precej pomičen v vse smeri. Za lagodnejšo vožnjo smo pogrešali sredinski naslon za roko. Prednja sedeža sta udobna za sedenje, precej slabše se izkažeta s svojim odmikom in dostopnostjo do zadnje klopi. Mehanizem je trd, premikanje pa zahteva kar nekaj napora. Zadnja klop je uporabna le za silo. Od otrok ne boste slišali pripomb, odrasli pa se precej hitro naveličajo vožnje zadaj.

Lahko bi rekli, da smo podobnega Adama že imeli na testu, a govoriti o podobnosti med Adami je zelo zapletena zadeva, saj je vsak zaradi neskončnih kombinacij personalizacije nekaj posebnega. Zato recimo, da smo imeli podobno zasnovo avtomobila že na testu. Tudi tokrat Adama poganja 1,4-litrski motor, vendar gre za močnejšo, 74-kilovatno različico. Po prvih kilometrih ni ugotoviti precejšnje razlike med obema, res pa je, da 'naš' Adam še ni dobro utečen. Spodobilo bi se, če bi močnejši motor sparili še z menjalnikom s šestimi prenosi, tako pa se moramo sprijazniti z nekaj več motornega hrupa na avtocesti. Lahko bi rekli, da Adam kar sam po sebi kliče po sodobnem prisilno polnjenem motorju z majhno prostornino.

V prihodnjih treh mesecih lahko pričakujete precej sočnih zgodbic v povezavi z 'našim' Adamom. Seznam vožnje željnih se hitro polni, vsak od nas pa bo pripomogel k temu, da bo spekter uporabnosti te majhne 'čebelice' kar se da širok.

Besedilo: Saša Kapetanovič