Podaljšani test: Opel Adam 1.4 Twinport Slam

Najbrž zato, ker so vpletena čustva. In mi smo 'našega' Adama vzljubili takoj. No, v mojem primeru je ta ljubezen rasla skozi simpatično vez s hčerko, ki je Adama prvi dan poimenovala Čebelica. Ta vzdevek se ga je prijel do te mere, da so tudi novinarji drugih avtomobilskih revij uporabljali ta izraz, češ: »O, danes si pa s čebelico ...«. Take malenkosti v povezavi s splošnim počutjem med vožnjo in simpatično pojavo nam ustvarijo čustva, s katerimi avtomobilu pripišemo značaj.

Vsa ta sentimentalnost iz uvoda ne bi bila del rednega testnega zapisa, če se ne bi poslavljali od 'našega' Adama. Trimesečno druženje se je namreč končalo, kot bi mignil. A tako je z zadevami, v katerih uživamo. Zanimivo je, da nam je avtomobil služil za precej daljše poti. Tako je naneslo, da je bil 'primoran' kar dvakrat obiskati prizorišče dirk motoGP, enkrat ga je naš vrhunski motokrosist Roman Jelen peljal v Bratislavo na ekskluzivno testiranje novih motociklov KTM pa tudi do Splita smo se zapeljali testirat nove Yamahine modele. Zagotovo sta se odlično spoprijateljila z našim fotografom Urošem Modlicem, s katerim sta skoraj vsak konec tedna obiskala katero od dirk v Sloveniji in okolici. Preostanek od skupno 12.490 prevoženih kilometrov pa je predstavljal takšne in drugačne vsakodnevne rutinske poti Avtomagazinovega člana ekipe.

Dejstvo je, da imata za dobro počutje in lahkotnost premagovanja (tudi daljših) poti precej zaslug prostornost na prednjih sedežih in dobra ergonomija voznikovega delovnega prostora. S svojimi 195 centimetri višine nisem imel najmanjših težav z iskanjem položaja za volanom in dolgotrajnim sedenjem v sicer udobnih sedežih. Druga zgodba je na zadnji klopi. V tem primeru ta postane le odlagališče za prtljago, saj za voznikom mojih mer ni možno sedeti. Če sovoznika pomaknemo malo naprej, pa je tudi zadaj znosno za enega. Drugi razlog za sproščujoče potovanje v Adamu pa z lahkoto pripišemo bogati opremi.

Težko bi kaj pogrešali. Skupek uporabne in zabavne elektronike, zbrane v večopravilnem sistemu IntelliLink, deluje odlično. Preprost in barvit (v nekaterih primerih le nekoliko smešno preveden iz angleščine v slovenščino) uporabniški vmesnik nam ponuja zakladnico dodatnih aplikacij, s katerimi si olajšamo nekatera opravila ali preprosto krajšamo čas. Ob koncu testa pa nam je prav prišlo nekaj mrzlih novembrskih dni, da smo izkusili, kako prav pride gretje sedeža in volanskega obroča. Ta funkcija nam je bila tako všeč, da smo kasneje, ko smo na test dobili (sicer odlično opremljeno) Insignio, prav pogrešali malega Adama.

Čebelici se 1,4-litrski motorček dokaj dobro poda. Moč 74 kilovatov oziroma 100 'konjev' se na papirju sicer sliši bolj malo, a se rad vrti in ima prijeten zvok. Omeniti velja le, da je v najnižjih vrtljajih malce astmatičen in rad zaspi, če ne izberemo prave prestave, ko je treba potegniti.

Namesto le petstopenjskega bi mu sicer bolj ustrezal šeststopenjski ročni menjalnik, ne zaradi pospeškov, temveč zato, da bi bilo vrtljajev motorja pri več­jih (avtocestnih) hitrostih manj, s tem pa bi bila manjša tudi hrup in poraba. Ta je v celotnem obsegu trimesečnega testa znašala v povprečju 7,6 litra na 100 kilometrov, kar ni malo, a je treba upoštevati okoliščine, da smo Adama uporabljali večinoma v mestu in na avtocesti, kjer je poraba goriva največja. A vse to, kar 'očitamo', gre lahko hitro v pozabo, saj so pred kratkim predstavili nov trivaljni turbobencinski motor, ki ga bodo vgrajevali v Adame. Ker smo prepričani, da je 'to to', se že veselimo testa. Mogoče celo podaljšanega. Moj otrok se strinja, Opel, kaj pravite vi?

Besedilo: Saša Kapetanovič