Podaljšani test: Seat Leon SC 2.0 TDI (135 kW) FR

Navadno je bilo treba najprej pojasniti, da je to pravzaprav samo trivratni Leon. Potem običajno sledi vprašanje o motorju (2.0 TDI) pa o 'konjih' (ne, nima jih 140, ampak 183) in porabi (ne, čeprav je hiter in je videti športno, ne porabi kaj več kot šest litrov). Potem seveda sledi zmajevanje z glavo, večina si namreč predstavlja, da nekaj takega stane več kot 30 tisočakov. Pa ne. Cena testnega Leona SC je namreč komaj nekaj čez 23 tisočakov. Potem se čeljusti dokončno povesijo.

In nizka cena ne pomeni, da so Seatovi inženirji opazno varčevali. Materialom ne manjka prav nič, izdelava je dobra in edini razlog (poleg pravilne cenovne politike), da je cena takšna, je, da manjka nekaj kosov opreme. No ja, pravzaprav en kos opreme: tipalo za dež. Zdaj luči (njihovo samodejno prižiganje nadzoruje isto tipalo) namreč niso samodejne, kar na koncu pomeni, da so tiste lepe dnevne luči LED povsem odveč, saj se je najlažje voziti z ves čas prižganimi glavnimi žarometi. Ko ugasnete avtomobil, se ugasnejo, in tako lahko stikalo preprosto pustite v položaju za prižgane luči.

Saj ne, da bi zaradi tega tratili veliko energije: tale Leon ima namreč doplačilni paket (za vsega tisočaka) osvetlitve LED. To ne pomeni le dnevnih in zadnjih luči LED, temveč tudi glavne (dolge in kratke) luči v tehnologiji LED. Kako točno delujejo, v enem od prihodnjih zapisov, tule le tole: svetijo odlično, le hitrost preklopa med dolgimi in kratkimi ob kratkem pobliskavanju (blendanju) bi lahko bila boljša.

Gremo naprej: motor. Dva litra, turbodizel, izdatna zaloga moči in odlična prožnost. Tokrat je tale 2.0 TDI tako prožen spodaj in ima tako veselje do vrtljajev, da človek najprej ne zazna, kolikšna konjenica se skriva v njem. Tisti značilni turbodizelski sunek kar nekako manjka. Ampak gre pa, še zlasti pri 'nemških' avtocestnih hitrostih.

Porabo smo že omenili in ja, resnično ni velika. Šest litrov je bila na začetku tega podaljšanega testa v prvem tisočaku in pol kilometrov, čeprav je za naše podaljšanotestne avtomobile značilno, da prevozijo nadpovprečno količino hitrih avtocestnih kilometrov. Ko smo Leona zapeljali na normni krog, je bilo bolj vprašanje, ali bo avtomobil s 183-'konjskim' motorjem za 100 kilometrov porabil manj kot pet litrov goriva. Ni, a le za las, končni rezultat je bil 5,1 litra. Še vedno spoštljiva številka.

Podvozje? Dovolj udobno (kljub izrazito nizkopresečnim 18-palčnim gumam), a dovolj zanesljivo v ovinkih. Zavore? Dobre.

Prvi vtis, ki ga je tale Leon pustil, je torej več kot pozitiven. Škoda, da nima še enega para bočnih vrat, in škoda, da nima dežnega tipala. Takšen bi stal manj kot 500 evrov več. Ja, takšen bi bil idealen!

Besedilo: Dušan Lukič