Renault Clio 1.5 dCi (63 kW) Dynamique Confort

Izbira srednje močnega Clia (ali pa srednje šibkega, če sodite med bolj črnoglede ljudi) je verjetno najboljša oziroma najracionalnejša rešitev, saj ima dovolj moči oziroma navora, ob tem pa vam, ko ga kupite, ni treba razobesiti bele zastave popolne predaje in objaviti bankrota družinskega proračuna ali žrtvovati polovice plače zato, da vsak teden napojite žejne konje. Ki jih sploh ne potrebujete, kajne?

Motorček v novem Cliu se je izkazal za izredno tihega, kar lahko pripišemo tudi dobri zvočni izolaciji, in predvsem za zelo nezahtevnega za uporabo ter dovolj varčnega, da kljub veliki kilometrini ne boste delali le za gorivo. Ob speljevanju ’shodi’ brez oklevanja, saj je radodaren z navorom že iz nizkih vrtljajev, in se rad zavrti do višjih, kjer pa mu - kaj pa drugega - začne pohajati sapa.

Zanimivo je tudi, da je menjalnik izračunan tako, da zlahka vozite v območju vrtljajev do 3.000, kjer v potniški kabini sploh ne boste slišali, da je pred vami turbodizelček, ob tem pa bo porabil 7, 7 litra, kolikor je v zimskih razmerah (z zimsko obutvijo) porabil na našem testu. Ni kaj, dober paket.

Ker imamo doma tudi mi Clia prejšnje generacije (ha, tipični Slovenci), mi lahko verjamete, da se v novem sedi bistveno bolje. Sedež omogoča nižjo lego, kar bodo cenili predvsem višji vozniki, prostora je več in tudi volanski obroč je manj 'tovornjaško' položen, da bolje sede v roke. Da naš testni Clio vseeno ni bil najboljša rešitev, je bil kriv le po višini nastavljiv volanski obroč, ki je bil nameščen predaleč od voznika in je zato terjal kompromise, ki jih pri globinski nastavitvi ne.

Zato zahtevnejšim voznikom svetujemo, da se raje odločijo za boljšo opremljenost, saj bo potem življenje za volanskim obročem še prijetnejše. Čeprav . . Znova moramo grajati preveč posreden električni servovolan, zaradi katerega je prehod iz ničelne lege (ko sploh ne deluje) v polno delovanje moteč. Naj razložim. Omenjena tehnična novost pomeni, da so hoteli z elektriko privarčevati kakšen deciliter bencina, a ob tem žrtvovali tisto povratno informacijo, ki jo boljši vozniki prejemajo (ali prejemamo) od volana.

Naj opišem le dogodek, ki mi je dal misliti. Peljal sem po mokrem cestišču, ki se je v gozdnem odseku spremenil v spolzko (ledeno? ) zaplato. Dokler je avtomobil le rahlo drsel, se na volanu to sploh ni čutilo, šele ko je nenačrtovano spremembo smeri zaznala zadnjica, sem začel ukrepati. S klasičnim (ali z boljšim električnim) servovolanom bi drsenje zagotovo prej zaznal!

’Zgovoren’ volanski obroč bi lahko zlahka prištevali kar med aktivno varnostno opremo, na katero Renault stavi pri svojem oglaševanju, a očitno sta jim deciliter porabe manj oziroma mestno udobje pomembnejša od (tovrstne) varnosti. Toda prepoznavanje dogajanja pod prednjima kolesoma ne glede na vgrajeno tehnično rešitev zahteva veliko kilometrov in izkušenj, zato se pojavi vprašanje, ali povprečen voznik sploh zna ’zaznati’, kaj mu sporoča posrednejši volanski obroč.

Kot ste lahko že prebrali v prejšnjih testih novega Clia, je prostora v notranjosti veliko, le pri trivratni različici ga zmanjka za prehod na zadnjo klop. Otroci bodo na zadnje sedeže smuknili brez težav, za odrasle pa je namesto smukniti bolj primeren izraz preriniti se! Že tako je - kar razumemo - malo prostora zaradi dveh vrat manj, a preriniti se mimo prednjega sedeža je še težje zaradi njegove neizmerne želje po vrnitvi v prvoten položaj.

Prostora v prtljažniku je za ta avtomobilski razred veliko, pohvalimo lahko tudi kakovost izdelave. Testni Clio pa je imel še eno novost: žaromete, ki svetijo v ovinek. Ko konkretneje zavijete, se ob žarometu prižge dodatna luč, ki vam osvetli del cestišča, na katerega zavijete. Rešitev ni moteča za nenavajenega voznika, čeprav se je treba najprej navaditi, najbolj pa pomaga po mestu in v garažni hiši.

Trivratni Clio naj bi bil malce bolj športen, čeprav je 1, 5-litrski turbodizelski motor kot srednja izbira bolj namenjena širši množici za vsakodnevne prevoze. A ne glede na to velja kot dobra izbira!

Aljoša Mrak

Foto: Aleš Pavletič