Renault Clio Grandtour 1.2 TCE 100 eco2 Dynamique

Če ste eden izmed tistih, ki redko pomislijo na to, da ima vaš avtomobil prtljažnik, potem lahko kar takoj obrnete liste do naslednjega testa. Komur je malo mar, kako velik je prtljažnik in kaj v vsakdanjem življenju pomeni dodatnih 150 litrov v primerjavi z običajnim Cliom, ni kupec tega avtomobila. Vsaj sodeč po filozofiji tega Grandtoura.

Čemu zapravljati denar za to, česar ne potrebuješ? Če malo pobrskamo po spominu in arhivu revij, hitro ugotovimo, da Renaultov Clio zadnje generacije nikakor ne sodi med majhne avtomobile v svojem razredu. In prtljažnik, ki ga vozi s seboj, je popolnoma izpolnil naše kriterije. Glej ga zlomka! Med prtljažnikoma pri Cliu in Meganu sploh ni velike razlike!

Toliko o tem, kaj kdo potrebuje …

Če začnemo pri tem, koliko stane (to je bilo namreč najpogostejše vprašanje v povezavi s tem avtomobilom), lahko omenim podatek, ki ga navajajo pri Renaultu. Osnovnega Grandtoura z 1, 2-litrskim turbomotorjem dobite za 12.930 evrov. Ta Clio ima v paketu opreme Elan že vgrajeno klimatsko napravo in precej pomagal za udobno in varno vožnjo. Torej je lahko že čisto pravi družinski avtomobil, če ne sodite med zahtevne kupce, ki za še več udobja in še večjo varnost pač doplačajo razliko. In koliko je treba odšteti za Clia? Če govorimo o primerljivi opremi in petvratni izvedbi, potem je cena 12.180 evrov, torej je med njima manj kot tisoč evrov razlike. Natančneje: le 750 evrov.

Zelo jasen sklep te primerjave je, da dodat­ni centimetri niso dragi, in če je prostor tisto, kar potrebujete, potem ima Grandtour vse možnosti, da postane nov družinski član. Njegovo bistvo so centimetri in litri. Pri osnovni postavitvi zadnje klopi premore 439 litrov velik prtljažnik, kar je za slabo tretjino več, kot ponuja Clio. Zgolj za lažjo in boljšo predstavo o tem, kaj želimo povedati, naj navedemo še ta zgovoren podatek: Clio premore 288 litrov velik prtljažnik.

Sicer pa je sorodstvo s Cliom izjemno tesno. Pri Grandtouru gre pravzaprav za nekakšno mutacijo zadka, saj je od značke na nosu pa vse do zadnje klopi popolnoma enak. Voznikovo okolje je torej znano in tako, kot se za Clia spodobi. Ta najuspešneje prodajani avtomobil pri nas ima glede na svojo majhnost namreč veliko prostora. Voznik in sovoznik se nad utesnjenostjo zares ne moreta pritoževati, le zelo visokorasli ljudje znajo malce pogodrnjati zaradi višine strehe, a od takega avtomobila prostorninskih čudežev kljub vsemu ne gre pričakovati.

Volan bo vozniku povprečnih dimenzij lepo sedel v roke, še lepše pa je, ko se prsti sprehodijo na obvolanske ročice. Pohvalili bi še upravljanje avtoradia in preglednost merilnikov. Ti so dovolj bogati z informacijami, ki bodo olajšale voznikovo delo. Potni računalnik postreže s podatki o vseh aktualnih razdaljah, o dosegu med predvidenim dolivanjem goriva, o trenutni in povprečni porabi ter o povprečni hitrosti. Poleg podatkov o temperaturi si kaj več od merilnikov v takem avtomobilu že skorajda ne bi mogli želeti.

Tudi dobro delujoča klimatska naprava je na dosegu roke. Izdelava je na dovolj visoki ravni prav tako kot materiali v notranjosti (tudi plastika na armaturni plošči), ki so prijetni na otip in lepo zaokrožijo akustičnost potniškega prostora. Moramo pohvaliti, da ima prestavna ročica menjalnika dobro izračunana razmerja, nam pa je v roki ostalo vzvratno ogledalo, kar je vrglo slabo luč na sicer kakovostno izdelano notranjost. A verjamemo, da je šlo le za slab stik lepilnega spoja med ogledalom in vetrobranskim steklom.

Poudarimo naj, da se v tem Cliu sedi prijetno; na zadnji klopi lahko brez težav sedijo trije otroci. Širine (1.390 milimetrov) med notranjima robovoma zadnjih vrat je ravno toliko, da morda na zadnjo klop še spravite tri ozke otroške sedeže (Renault ima v svojem butiku zanimivo ponudbo sedežev).

Tisto, kar pa nam ni bilo razumljivo, je odločitev za le en žep na zadnji strani prednjega sedeža. Kdor prevaža otroke, ve, da ti radi vzamejo na pot igrače ali kakšno knjigico. Čeprav ima Grandtour sicer odlično nameščene predalčke in odlagalna mesta, je le en žep torej nenavadna odločitev. Po vzoru Kangooja bi si tak družinski avtomobil menda zaslužil celo kakšno mizico za otroke.

Med vožnjo z Grandtourom ni dobro pretiravati in imeti težko nogo na stopalki za plin, podvozje sicer lepo in ubogljivo sledi neravninam, a ga nenadno zaviranje in izogibanje oviri na cesti ter seveda prevelika hitrost v ovinkih spravijo iz ravnotežja, zato rad zaniha. Del krivde za v takšnih primerih klavrno reakcijo avtomobila pripisujemo tudi nekomunikativnemu volanu oziroma servo ojačevalniku, če smo bolj natančni.

Omenili bi še eno posebnost. V nosu se skriva 1, 2-litrski štirivaljnik, ki je, če morate paziti na ceno avtomobila, s 100 ‘konji’ odlična alternativa, čeprav dizli niso več toliko precenjeni, kot so bili pred leti pod Renaultovo streho. Glede na prostornino je motor naravnost odličen, za pravi izkoristek pa zahteva priganjanje v visoke vrtljaje, kar vpliva tudi na njegovo žejo.

Kljub majhni prostornini je motor zelo prožen, in to vozniku precej olajša delo. Testna poraba je znašala 7, 6 litra na 100 prevoženih kilometrov, ob malce hitrejši vožnji in v mestni gneči pa smo ugotovili, da porabi še pol litra več, torej malce več kot osem litrov.

Pod črto družinske bilance je zadeva tokrat zelo jasna: če spadate med tiste, ki vedo, kaj bi počeli z dodatnimi litri v prtljažniku (+151 v primerjavi s Cliom), nimate kaj dosti razmišljati, Clio Grandtour nas je prepričal z vsemi svojimi 216 argumenti. Ups … milimetri!

Peter Kavčič, foto:? Saša Kapetanovič