Renault Espace 2.0 16V RXE

Medtem je seveda doživel kar nekaj bolj ali manj korenitih sprememb in pomladitev. Danes ga v bistvu le še izpopolnjujejo, opremljajo z dodatno opremo in novimi motorji. Z večventilskimi motorji, ki so v nekaj zadnjih letih močno popestrili Renaultovo družino.

Dvolitrski motor je za Espace dobra izbira. Predvsem je dovolj močan, kar je pri večjih avtomobilih še kako pomembno. Ni dovolj samo videz. In zmogljivosti so pri takem, denimo tudi potovalnem avtomobilu precej pomembne. Espace je z novim srcem dovolj živahen, da vozniku ni dolgčas, dovoljuje tudi dinamičnejšo vožnjo. Toda, pozor! Pri težki nogi na pedalu za plin se lahko poraba goriva povzpne tudi prek trinajstih litrov.

Ker je rezervoar bogato velik, boste seveda to občutili šele na bencinski črpalki. Še nekaj bi lahko motilo, namreč glasnost motorja, ki nad hitrostjo 150 km/h moteče naraste. Če torej ne boste pretiravali s svinčeno nogo, mora biti vse v najlepšem redu. Tudi v zmernosti zna Espace navdušiti. Dobro so si zamislili tudi menjalnik, dovolj hiter, dovolj natančen, skratka uporaben.

Čeprav Espace poznamo že precej časa, pa njegova notranja arhitektura vedno znova preseneča, celo navdušuje. Pogoj je le, da ima človek vsaj malo posluha za moderno umetnost. Armaturna plošča je, če dobro pogledamo, popolnoma simetrična.

Merilniki in kontrolne lučke so na sredini, vse je zapisano na zaslonu s tekočimi kristali, z merilnikom hitrosti vred, na katerem se z ogromnimi številkami izpisuje hitrost vozila. Za Britance bi bilo treba prestaviti le volan, vse drugo je že narejeno. Na sredini sta tudi dva ogromna zaprta odlagalna predala. Spodnji je po potrebi dodatno hlajen s hladnim zrakom, zgornji pa je sicer nekoliko manjši, je pa podložen z mehko gumo, ki preprečuje drsenje stvari, ki jih tja položimo.

V Espaceu boste tudi zaman iskali radio. To pa zato, ker so njegovi deli »razmetani« po celotnem vozilu. Kasetni pogon je v spodnjem predalu, CD-menjalnik v zadnjem blatniku, prikazovalnik v armaturni plošči skupaj z vsemi merilniki, upravljalna ročica ob volanu, kup zvočnikov povsod naokoli ter edina oprijemljiva in prenosna zadeva - daljinski upravljalnik - je ponavadi spravljen v zgornjem predalu.

Radio je kakovostna naprava (Pioneer) in ena izmed boljših lastnosti je tudi ta, da vam ga nepridipravi težko ukradejo. Če se pa že pripravijo, morajo prej razdreti vsaj pol avtomobila, pa še ne vem, ali bi pozneje sploh deloval.

Prilagodljivost notranjosti je pri enoprostorcih bistvenega pomena. Vrtljivi prednji sedeži lahko Espace spremenijo v prav prijetno družabno okolje. Trije enaki zadnji sedeži so posamično zložljivi, prestavimo jih lahko naprej ali nazaj. V zadnjem položaju sta zaradi kolotekov uporabna le dva sedeža z veliko prostora na vseh straneh. Za tretji sedež pa je seveda treba najti ustrezen skladiščni prostor.

Kot v večini enoprostorcev je največ udobja na obeh prednjih sedežih, v drugi vrsti morajo potniki imeti že bolj skrčene noge, ker je razdalja od sedalnega dela sedeža do tal manjša. Vendar pa je avtomobil tako prostoren, da gibanje ni preveč omejeno. Dobro je premišljena razporeditev notranje razsvetljave, odlagalnih prostorčkov je veliko, oprijemljivost sedežev sicer ni najbolj naklonjena hitrim ovinkom, zato pa je vodljivost dobra.

Volanski obroč je prijetno položno nameščen, sploh za precej visoko sedenje v Espaceu (sedež ni nastavljiv po višini). Kot potovalnemu avtomobilu mu mogoče manjka tempomat, v tem razredu pa so tudi bolj ali manj že običajni potovalni računalniki, ki bi lahko tudi v Espaceu sproti obveščal o prevoženi poti, porabi itd. Sprijazniti se je treba, da ni merilnika vrtljajev, in se je pri prestavljanju zato treba zanašati le na občutek in posluh. Pa niti ni tako težko!

Veliki, pregledni zunanji ogledali precej odtehtata tistega premajhnega v notranjosti, napravica za samodejno prižiganje žarometov pa skrbi, da jih ne pozabimo prižgati tudi podnevi. Podnevi z žarometi ni težav, ponoči pa bi si želel nekoliko boljšo svetilnost, vsaj zasenčenih. Vrata prtljažnika je možno odpreti na dva načina, kot celoto ali pa se (navzgor) odpira le šipa. Brisalnik zadnje šipe zato ni prislonjen nanjo, ampak se umakne nekoliko nižje, na poseben nosilec na vratih.

Drobnih pozornosti, ki služijo vozniku in potnikom, v Espaceu ne zmanjka kmalu. Počutje v takem avtomobilu je lahko prav prijetno, še posebej pa, če so vam všeč večji avtomobili. S paleto motorjev in različne opreme pa si ga lahko oblikujemo po svojih željah in potrebah. Tudi tale z dvolitrskim motorjem ni slaba izbira. Takrat ko so ga naredili, najbrž niti niso slutili, da bo konkurenca postala tako huda, zato morajo vložiti precej dela, če hočejo obdržati svoj primat. Kot prvi takrat ali kot prvi danes!

Igor Pucihar

Foto: Uroš Potočnik