Renault Espace 2.2 dCi Privilege

Najprej se ustavimo pri merilnikih. Če ste ljubitelj znanstvenofantastičnih filmov, vas bodo sredinsko nameščeni merilniki, podprti z digitalno tehnologijo, zagotovo navdušili. Tam boste našli vse, kar morate vedeti o vozilu in poti, na katero ste se odpravili (potovalni računalnik), prebrali RDS-sporočila radijske postaje, ki jo poslušate, preverili tlak v pnevmatikah, odčitali trenutno hitrost in glede na velikost skale merilnika vrtljajev in na način izpisovanja za silo razbrali še vrtljaje motorja.

Če vam to ni dovolj, si obvezno omislite tudi dvostezno klimatsko napravo. Komande skupaj z zaslonom LCD boste našli na notranji strani vrat, kar v večernih urah dodatno pričara občutek vožnje v nekakšnem plovilu. Sredinske konzole v Espaceu ne iščite. Namesto nje sta tam dva ogromna predala, v katera boste pospravili hudičevo veliko. Če zmanjka prostora, je na voljo še en, nekoliko manjši predal pred sovoznikom, dva manjša boste našli poleg merilnikov, nikakor pa ne smemo mimo tistih v vratih in žepov na hrbtni strani naslonjal.

Prostora vam v Espaceu torej ne bi smelo zmanjkati. Tudi če se vas na pot odpravi pet. Lahko pa se zgodi, da se bodo odrasli, ki bodo sedeli zadaj, pritožili nad neudobnim položajem sedenja. Krivo je dno, ki se pod prvima sedežema dvigne, kar od potnikov zadaj zahteva dodatno pokrčena kolena in s tem nelagodje. Zlasti na daljših poteh.

Če pogledamo v motorno paleto in skušamo najti najprimernejši motor, potem je to skoraj zagotovo 2, 2-litrski dizelski stroj. Vsi drugi so nekako preslabotni ali pa prepožrešni. Štirivaljnik, o katerem govorimo, je oznako dCi dobil leta 2000, potem ko so vanj vstavili skupni vod (prej 2.2 dTi), in se danes lahko pohvali s 150 konjskimi močmi in 320 Nm navora ter v našem primeru s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Povsem dovolj za udobno vožnjo, čeprav ne sodi med najsodobnejše dizelske agregate. Celo v lastni hiši ga je že, tako po moči kot navoru, prehitel manjši (2.0 dCi) in jasno mlajši brat. Toda svoje delo kljub temu še vedno opravlja povsem spodobno.

Bolj kot na motor pa kritika leti na menjalnik, saj so prve štiri prestave absolutno prekratke. In kaj to pomeni? Precej dela s prestavno ročico v mestih, čeprav glede na moč motorja to verjetno ne bi bilo potrebno, in to, da vam bosta, če ne boste hoteli prenašati neprijetnega hrupa v notranjosti, pri hitrosti 80 kilometrov na uro preostali le še dve. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro pa verjetno ena sama, kar niti ni tako slabo, če pomislimo, da od tu dalje ni več treba posegati po ročici.

Vendar to ne velja tudi za porabo goriva. Pri hitrosti 140 kilometrov na uro (hitrost smo odčitali z merilnika) se namreč vrtljaji motorja zadržujejo okoli številke 3.000. Če želite hitreje, ti še narastejo, zato med dinamično vožnjo poraba zlahka naraste tudi do dvanajstih litrov na sto prevoženih kilometrov. To pa ni več varčno, kajne.

Toda v opravičilo lahko temu Espaceu štejemo veliko čelno površino, precejšnje zunanje mere in lastno maso (dobre 1, 8 tone), pa tudi prostornost notranjosti in občutek, da se vozite v nekakšnem plovilu in ne običajnem osebnem avtomobilu.

Matevž Korošes

Foto: Aleš Pavletič