Renault Fluence dCi 110 Dynamique

V tem ni nič narobe, saj združuje najboljše iz obeh svetov: zanesljivost (tehnično naprednost) Zahoda in lakoto Vzhoda. Kot lakoto seveda mislimo na neizmerno željo po novih, boljših avtomobilih, ki je na 'razvijajočih se trgih' veliko večja kot Zahodu.

Renault Fluence je seveda samosvoja limuzina zgolj oblikovno, saj tehnično sloni na preverjenih sistemih, ki so jih njegovi bratje že temeljito preizkusili. Zato lahko dvignemo palec za tehnično dovršenost in kakovost izdelave, čeprav se je pri testnem avtomobilu prav grdo luščila zaščitna folija na obeh B-stebričkih.

Toda očitno to ni zmotilo Čeha in poljske družine, ki so v hrvaškem primorju z odobravanjem opazovali obliko zadka. Z velikostjo 530 litrov je kar 70 litrov večji kot pri Laguni, vendar velja pri tem upoštevati nekaj omejitev.

Prvič, prtljaga je lahko le dolga in široka, nikakor pa ne visoka. In drugič, dve rogovili se globoko zarijeta v prtljažnik, zato velja to upoštevati, sicer pri nesistematskem tlačenju ne morete zapreti vrat. Drugače pa nad velikostjo ne boste razočarani, še manj nad prilagodljivostjo, saj se zadnja klop preklaplja po tretjini.

Da je Fluence namenjen predvsem družinam, pričata tudi dve stranski mreži, ki otrokom na zadnjih sedežih olajšujeta prepotrebno spanje. Čeprav je njihovo spanje navadno bolj potrebno očetu, da lahko v miru vozi, a pustimo podrobnosti.

Pritrdišča Isofix, šest varnostnih blazin, ESP in prostoročno telefoniranje skrbijo za varnost, dvokanalna samodejna klimatska naprava (z zelo uporabnimi bližnjicami Soft – Auto – Fast za nežno, samodejno ali hitro prezračevanje), tempomat in pametna kartica pa za udobje.

V poletni pripeki smo prav radi uporabljali dodatno hlajen zaprt predalnik pred sovoznikom, ki pa bo verjetno v mrzlih zimskih dneh bolj kot ne pozabljen.

Turbodizelski 1, 5-litrski motor je že stari znanec, zato le na kratko: za križarjenje po avtocestah je odličen, saj smo ob zelo zmerni desni nogi (in polnem prtljažniku! ) porabili zgolj 6, 2 litra, na celotnem testu pa dva deci več. V mestu velja biti pravočasen pri prestavljanju, saj motorni vrtljaji ne smejo pasti pod mejo, ko turbopuhalo neha delovati.

Potem se pri več­jem in težjem Fluenceu (v primerjavi s Cliom, recimo) že pozna, da je pod motornim pokrovom zgolj poldrugi liter. Zato pa ima Renaultova limuzina šeststopenjski menjalnik, ki je idealna rešitev za to, da motor 'obdržite' pri največji učinkovitosti.

Podobno zanesljivo je podvozje (prednja prema je od prejšnjega Megana, zadnja pa Nissanova). Po slabših cestah bo nežno požiralo neravnine, pri pretiravanju pa boste kmalu občutili, da je za zadnjo premo več pločevine in s tem mase.

Spet smo pogrešali boljši (električno gnani) servovolan, saj tankočutni vozniki vsakič čutimo, kdaj se vklopi električna črpalka. In to postane moteče na mokri (spolzki) cesti, ko je z majhnimi popravki na volanu treba čutiti, kaj se dogaja s prednjima kolesoma.

Šaljivci bodo ugotavljali, da bo Fluence odžel del prodajne pogače celo hišni Dacii. Spet nič narobe, saj je Dacia ena od zgodb o uspehu – predvsem na Zahodu! Dacia na Zahodu in Renault na Vzhodu? Zakaj pa ne?

Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič