Renault Grand Espace 2.2 dCi

»Grand« pomeni veliko in Grand Espace je resnično velik avtomobil. V dolžino ga je za 272 milimetrov več kot navadne različice, in sicer zaradi daljšega zadka, ki poleg sedmih sedežev, kolikor jih je v vozilu, sprejme kar 520 litrov prtljage.

Dovolj za poslovneže na daljši poti po Evropi, še vedno pa premalo za veliko družino, ki se odpravlja na dopust. To je tudi glavna zamera pri navadnem Espaceu in tudi drugih limuzinskih kombijih s sedmimi sedeži, ki ob polni zasedenosti sprejmejo samo še kakšno majhno torbo.

Espace je zagotovo najbolj nenavaden limuzinski kombi ta hip, z nekaterimi dobro premišljenimi podrobnostmi je še vedno v prednosti pred tekmeci. Na prvem mestu moramo omeniti doplačilni sistem upravljanja sedežev. Zadnjih pet lahko namreč namestite na tračnico v eno vrsto in jih kljub tako velikemu prtljažniku prevažate s seboj.

Druge posebnosti se v glavnem nanašajo na armaturno ploščo. Žal pa niso več tako zelo posrečene. V sredinskem delu kraljuje velik predal, ki je po želji tudi hlajen (seveda ga je mogoče zakleniti), vendar zaradi tega voznik sploh nima upravljalnih gumbov za radijski sprejemnik. Za to skrbi daljinski upravljalnik, ki pa ni najbolj preprost za uporabo. Osnovni podatki se prikazujejo na sredini pod vetrobranskim steklom, voznik in sovoznik pa lahko delovanje klimatske naprave prilagajata z gumbi na strani pod prednjim strebričkom. Ergonomija tako ni najbolj dovršena, povrh vsega pa avtomobil znotraj deluje preveč plastičen in prepoceni.

Tudi položaj za volanskim obročem je preveč »francoski«. Noge morajo biti nekoliko preveč pokrčene, če želite sedeti blizu (preveč položnega) volanskega obroča, sicer so preveč stegnjene roke. V testnem avtomobilu, ki ga je poganjal 2, 2-litrski motor dCi, povezan z ročnim menjalnikom, je prehod med prednjima sedežema otežen, saj je tam prestavna ročica (pri samodejnem menjalniku je nameščena za volanskim obročem, kar bistveno poveča uporabnost).

Zadaj so razmere resnično razkošne: potniki v drugi vrsti lahko noge skoraj stegnejo, če sedeže porinejo nazaj (potem sicer ne ostane dovolj prostora za tiste v tretji vrsti), in tudi samo sedenje je dokaj udobno. Prijetna podrobnost so vzglavniki, ki jih je treba izvleči, ko pa na sedežih ni nikogar, se zložijo in ne motijo pogleda nazaj.

Sedeži so nameščeni nekoliko prenizko, tako da morajo biti kolena pokrčena, pa tudi bočni oprijem bi lahko bil večji. Zato pa je dovolj prostora v širino, kar velja tudi zadaj, testni avtomobil pa je povrh vsega razvajal še z velikima strešnima, električno pomičnima oknoma.

Pomanjkanja prostora Grand Espaceu torej nikakor ne moremo očitati, ravno tako tudi ne pomanjkanja moči. Sodobni motor s tehnologijo vbrizga prek skupnega voda razvaja z udobnim in mirnim tekom in z dobro razporeditvijo navora. Motor je poskočen že pri nizkih vrtljajih in sodeluje vse do zgornjega delovnega območja. Z menjalnikom je tako mogoče lenariti, na avtocesti pa so dolga potovanja povsem nestresna.

Takšen Grand Espace je torej odličen potovalnik, saj je poraba goriva resnično ugodna. Na testu smo povprečno »pokurili« 8, 6 litra plinskega olja, poraba pa se je ob obremenitvah seveda povečala, vendar je ostala v zmernih mejah. Potovanja so lahko sproščena tudi zato, ker je Espace dosegel dobre rezultate na testnih trčenjih, serijska varnostna oprema s šestimi varnostnimi blazinami in zavornim sistemom ABS pa je dovolj bogata. Razveseljuje tudi kratka zavorna razdalja, ki smo jo dosegli na meritvah: 42, 1 metra.

Vzmetenje je udobno ne glede na podlago (tudi nagibanja v ovinkih niso prevelika). Vožnja je lahko v užitek tudi tistim bolj zavzetim, saj je vodljivost dobra kljub velikosti, le volanski prenos bi moral biti malce neposrednejši.

Na žalost zabava z Grand Espaceom ni poceni. Testni primerek stane 7.268.288 tolarjev in je kot tak primeren predvsem za poslovno uporabo. Družinske vožnje bo še vedno opravljal navaden Espace ali pa kateri od njegovih tekmecev.

Boštjan Jevšek

FOTO: Uroš Potočnik