Renault Laguna 1.9 DCI Concorde

Dober? Le dva pogoja morata biti izpolnjena, da lahko to trdite brez zadržka: pogledovati morate za avtomobilom srednjega razreda in francoski avtomobili vam morajo biti že a priori všeč. Potem je vredno razmisliti tudi o Laguni, ki je na koncu življenjske poti.

Zakaj? Tudi Renault se je lotil gradnje turbodizelskih motorjev, pri katerih za polnjenje z gorivom skrbi tehnika skupnega voda, potem pa je gorivo neposredno vbrizgano v zgorevalni prostor. To označujejo črke dCi. Motor pravzaprav ni nič posebno novega, saj poznamo zelo podobnega tudi pod imenom dTi, le da ima v tem primeru le neposredni vbrizg, ne pa skupnega voda (common rail).

Sama preobrazba torej ni terjala velikanskega truda v primerjavi z zasnovo od praznega belega lista naprej. Na še svež, a že preskušen motor so pač namestili novo črpalko ter skupni vod in ga prilagodili novi tehniki.

Rezultat? Prav presenetljivo. Če začnem čisto pri koncu, je tale motor kljub ne ravno lahki karoseriji prav prijazno varčen. Tudi z našo težko nogo je zmogel porabo pod 7 litrov plinskega olja na 100 kilometrov, a je po drugi strani ob priganjanju v mestu poraba narasla prek 11 litrov na enaki razdalji. Torej je lahko tudi požrešen, a je pomembno, da ga je mogoče z lahko nogo voziti precej varčno.

Pa uporabnost? Brez pripomb. Navora je toliko, da ima voznik občutek, kot da so prestavna razmerja motokrosistično kratka. Pa niso. Je pa res, da so tehniki, ki so bdeli nad motorjem v nastajanju, v težnji po čim večji moči odškrbnili uporabnost motorja pod 2100 vrtljaji v minuti. Torej je treba speljevati z nekaj več plina, pozneje pa, tam nad 2500 vrtljaji v minuti, motor že tako močno vleče, da je pretikanje navzdol velikokrat povsem nepotrebno.

Lepo je tudi to, da je motor dobro zvočno izoliran, da se njegov (dizelski) princip delovanja pokaže le zjutraj, ko hladen steče trdo in grobo. To pa je vse.

In drugo? Menjalnik, na primer, je za ta avtomobil sicer dober in dovolj natančen, a v splošnem mehak in premalo odločen. Najhuje je pri pretikanju iz četrte v peto prestavo, ko je včasih potrebujete več sreče kot znanja, da opravite manever. Malce živcev bo včasih terjala tudi sklopka, katere pedal je prav nedamsko trd. Kot da bi bil avtomobil superšporten.

Tale petvrtna limuzina je pri dobrih 10 tisoč prevoženih kilometrih pokazala tudi precej slabih strani, ki so lahko posledica slabe in nekakovostne izdelave, pretirane grobosti voznikov pred nami ali (najverjetneje) obojega. Že iz zasnove pa izhaja majhen predal brez ključavnice pred sovoznikom, le v globino nastavljiv volanski obroč, težko dostopna ročica za nastavljanje usločenosti ledvenega dela in merilnik vrtljajev brez rdečega polja. No, zato pa se konča pri vrednosti 7000 . .

Kljub nekaterim napakam Laguna še vedno razveseljuje z udobnim, mehkim in zanesljivim podvozjem, predvsem pa z bogato opremo. In prav zaradi tega velja, da je Laguna prav zdaj zanimiva kot še nikoli. Konec dober, vse dobro. Še nekaj mesecev in zbogom, Laguna I!

Vinko Kernc