Renault Laguna 2.0 dCi (127 kW) Elite

Tudi pri Laguni vidimo, da je (verjetno) že v srednjih letih. Pri Renaultu so jo zato leta 2005 lepotno pomladili, ji pred kratkim pomagali do motornih mišic in jo znova poslali v promet. Ji gre tako slabo, boste vprašali?

Čeprav ima kriza srednjih let nekako negativen prizvok, je v resnici tudi dobra. Laguna, ki so jo zadnji čas zasenčile (novejše) limuzine tekmecev, je tako zopet aktualnejša (nova odbijača, drugačne luči, predvsem pa boljši materiali v notranjosti), veliko bolj v formi (močnejši motor) in s tem tudi mikavnejša za kupce.

V najboljših letih, ponavadi pravimo, saj je preverjena tehnika kupcem vse pomembnejša. Največja sprememba, če ne štejemo diskretnih oblikovnih sprememb, je prav gotovo najmočnejši turbodizelski motor, ki postreže s kar 127 kilovati oziroma bolj domačimi 173 ’konji’.

Osnova je sicer znana, to je dvolitrski motor dCi s tehnologijo skupnega voda, ki postreže s 110 kilovati in je v Renaultih sedaj že domač pogonski agregat, vendar pa so ga še predelali. Nova je elektronika, nove so vbrizgalne šobe, turbopuhalo je zmogljivejše, dodali so še dve gredi, ki umirjata tresljaje, predvsem pa mu pritaknili filter trdih delcev, ki pošilja črn dim iz izpušnega sistema na odpad zgodovine. V resnici je to le tovarniški tuning, ki pa deluje.

Tako opremljena Laguna je precej poskočna (le pokukajte k rezultatom meritev! ), suverena v vseh šestih prestavah in poleg tega še razmeroma varčna. Na testu smo ji izmerili povprečno porabo devet litrov na 100 prevoženih kilometrov, kar je glede na zmogljivosti več kot dobra novica. Podobno kot šibkejše (turbodizelske) različice je tudi najmočnejša Laguna prijetna za vožnjo, saj turbopuhalo zadiha že pri nizkih vrtljajih, zato ni moteče ’turboluknje’ oziroma trganja volanskega obroča iz rok, ko se lopatje v turbini zavrti s polno hitrostjo.

Zato velja: tiho, varčno in prijetno pri potovalni hitrosti na avtocesti, dovolj uživaško na serpentinah stare ceste. Tudi zaradi hitrega in natančnega šeststopenjskega menjalnika! Edina pomanjkljivost motorja je hrup, ki ga širi po soseski zgodaj zjutraj, ko je mehanika še mrzla. A še to bolj zunaj kot pa v potniški kabini, saj je zvočna izolacija med boljšimi.

Če vam govorim o ksenonskih žarometih, ’pametni’ kartici, navigaciji, tehnologiji Bluetooth za prostoročno telefoniranje, usnju in alkantari na sedežih in notranjih oblogah vrat, tempomatu in obvolanskih komandah za ukazovanje radiu, boste verjetno takoj pomislili na prestižne limuzine višjega cenovnega razreda. Tiste (večinoma) nemške, kjer ti za dobro jutro prodajalci najprej ponudijo cenik, ki se začne nad desetimi milijoni. Zelo redko pa pomislimo na francoske udobneže, ki so sicer v senci nemških, a zato nič slabši.

Glavni adut Lagune, čeprav se to sliši kot reklama za korejski avtomobil, je razmerje med ceno in opremljenostjo. Za slabih sedem milijonov tolarjev dobite avtomobil, ki je všečen, dovolj varen, udoben, razmeroma varčen in opremljen z najnovejšo tehnologijo, ki jo trg ponuja. Seveda, kot si lahko preberete v rubriki plusi in minusi, smo tudi pri prenovljeni Laguni pogrešali marsikaj, recimo boljši položaj za volanom (kljub izdatni nastavitvi volanskega obroča imate še vedno pokrčene noge pa še sedalni del je prekratek) ali res uporabne predale za odlaganje drobnarij.

Čeprav se prenovljena Laguna (lahko) bohoti z nazivom Elite, se nikar ne ustrašite. Elite ne pomeni veliko denarja, razsipnosti ali davkarije na vratih, ampak izvrstno opremljenost za zmeren denar. Vključno z odličnim navigacijskim sistemom Carminat! In srednja leta (s krizo ali brez) pri vozniku niso pogoj, da se boste v tem avtomobilu tudi dobro počutili!

Aljoša Mrak