Renault Laguna Coupe 2.0 dCi (131 kW) GT

Njegova trditev je zbudila val nasprotnih razmišljanj, saj je to podobna neumnost kot trditvi, da so motoristi samo mladi ali pa da so kabrioleti uporabni zgolj poleti.

Časi, ko je Renault ponujal Megana Coupeja, ki je bil kljub cenovni dostopnosti tudi všečen, so dokončno mimo. Poceni kupeja ni, zato so tudi redkejši na naših cestah in predvsem niso v rokah mladih. Najcenejši se začnejo pri okoli 16 tisočakih, če v ta razred ne štejemo Smarta Coupeja, ki ni pravi kupe.

Zato pa so toliko izrazitejši na cesti. Še zlasti to velja za Renaultovo Laguno Coupe, saj lahko brez kančka slabe vesti trdimo, da je po Peugeotu 406 Coupe eden najlepših, če ne celo najlepši kupe na našem trgu. In glede na to, da so Renaultovi oblikovalci naredili lepotca, ki se lahko pohvali s podobno všečnimi potezami kot sloviti Peugeot, zrisan pri italijanskem oblikovalcu Pininfarini, si lahko mislimo, da ga bo lastnik kupoval predvsem z očmi, vendar bi se motili.

Laguna Coupe z oznako GT ima vselej močan motor, v našem primeru je imel dvolitrski dCi s kar 131 kilovati. Turbodizelski stroj se je izkazal za primerno poskočnega (le poglejte v tehnične podatke zaznamek o navoru! ), varčnega (8, 7 litra na 100 prevoženih kilometrov na našem testu) in tudi uglajenega. Ko boste sedeli za volanom, sploh ne boste slišali, da je motor ljubitelj plinskega olja, na to vas bo spomnilo le tresenje volanskega obroča v prostem teku.

Zasluge za dobro delovanje motorja ima tudi ročni šeststopenjski menjalnik, ki suvereno 'lovi' prave vrtljaje motorja. Seveda za kupe še toliko bolj kot za različico Grandtour GT velja, da če bi bil menjalnik hitrejši in natančnejši, bi bili še bolj zadovoljni. Ni slab, lahko pa bi bil ostrejši, kot je pri Cliu Renault Sport.

Podobna zgodba je s stabilizacijsko elektroniko, saj ASR dovoli nekaj vrtenja v prazno le do hitrosti 50 km/h, ESP pa sploh ni izklopljiv. Ali Renault res ne zaupa svojim kupcem, da tudi pri športnih avtomobilih ni mogoče povsem izklopiti varnostne elektronike? Minus.

Daleč največ živcev pa nam je pojedel položaj za volanom. S svojimi 180 centimetri sem svet opazoval z zgornjega roba vetrobranske šipe, kar je moteče in prav nič prijetno. Še huje je, če želite uporabiti senčnik, saj si takrat povsem zastrete pogled na cesto. Zato mislim, da bodo v trgovinah z dodatno opremo (tuning) še največ služili prav s sedeži, saj bi kakšen nizek recaro prav 'sedel' v ta avtomobil.

Smo pa bili več kot zadovoljni z ozvočenjem Bose, čeprav sta se osrednja zvočnika (na sredini armaturne plošče in na zadnji polici) prav nesramno zrcalila na šipi nad njima. Opreme pri različici GT je več kot dovolj, saj ste v notranjosti varnejši, kot ko ste bili kot dojenček v maminem naročju, pa tudi navigacija Carminat s sistemom za prostoročno telefoniranje deluje v naših krajih izvrstno.

Aluminijaste stopalke, pametna kartica namesto ključa in dvokanalna klimatska naprava pa so tako že standard pri boljših Renaultih, prav tako parkirna tipala, ki so nepogrešljiva pri slabše preglednem kupeju.

Štirikolesni volan, odlično podvozje in natančen volanski obroč vam bodo popestrili vožnjo skozi ovinke, ob tem boste morali upoštevati le, da drugi udeleženci ne zmorejo tako hitre vožnje. Da sedite za turbodizelskem motorju, pa ne boste vedeli, če ste dovolj hitri z menjalnikom in ne gledate na merilnik vrtljajev. Boste pa cenili večji domet kot pri dvolitrskem bencinskem bratu.

Čeprav niste več mladi in vas šarmantno sivi lasje počasi zapuščajo, si ne belite glave. Otroški varnostni sedež gre zlahka na zadnjo klop (Isofix! ) in tudi kakšno omaro boste lahko pripeljali iz Ikee, saj je prtljažnik precej velik za kupe. Le na manjšo vstopno luknjo morate računati. Vse to, če ste mladi po duši …

Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič