Renault Master Bus 2.5 dCi (120)

S tem kratkim nagovorom se potnikom v Renaultu Master ne bi popolnoma nič zlagali, vsaj če bi bil tak, kot smo ga imeli priložnost preizkusiti mi.

Ste kdaj pomislili, da je kombi lahko športen? Še ne? Kaj pravite na naše meritve prožnosti motorja: od 50 do 90 km/h v četrti prestavi pospeši v 11, 4 sekunde, v peti prestavi pa v 14, 9 sekunde? Ni slabo za kombi, ki tehta nekaj več kot tono in devetsto kilogramov.

Morda pospešek od 0 do 100 km/h v 19, 0 sekunde ni tako zanimiv, navor, oziroma točneje njegovih 290 Nm pa vsekakor je. Še posebej če pomislimo, da ga doseže pri 1600 vrtljajih na minuto.

Motor, ki pri Renaultu nosi oznako 2.5 dCi 120, je resnično ena najboljših lastnosti tega kombija. Če vam proračun dopušča, da ga kupite, vam zagotovo ne bo žal. Gre namreč za preizkušenega znanca že iz prejšnje izvedbe Mastra, ki se pohvali z mirnim tekom, ki ne povzroča neprijetnega hrupa.

No, zaslugo za to, da v voznikovem in potniškem prostoru ni slišati zoprnega ropota ali hrupa ob rezanju zraka (zračni upor nikakor ni zanemarljiv pri kombiju tako zajetne čelne površine), ima nova, še učinkovitejša zvočna zaščita.

Utegne se vam zgoditi, da boste celo v kakšnem osebnem avtomobilu doživeli več hrupa v potniški kabini kot pri Mastru. Izmerjen trušč se je pri običajni potovalni hitrosti na cestah in avtocestah gibal med 65 in 70 decibeli, kar pomeni, da se boste med potovanjem lahko s sosedom na sedežu poleg vas pogovarjali z normalno močjo glasu in boste tudi slišali, kaj vam sogovornik želi povedati.

Toda za udobje med potovanjem ne skrbita le dodelana aerodinamika (če lahko pri kombijih sploh uporabljamo ta izraz) in zvočna izolacija, temveč tudi šeststopenjski menjalnik. Ta je naravnost odličen, ročica dobro sede v dlan, saj je nameščena dovolj visoko na privzdignjeni sredinski konzoli. Gibi so med samim pretikanjem kratki in dovolj natančni. Zatikanja nismo zaznali.

Menjalnik prav zaradi obilice navora v motorju in dobro izbranih prestavnih razmerij dopušča vožnjo pri zmernih motornih vrtljajih. Kazalec merilnika motornih vrtljajev je med testom največkrat nihal med številkama 1.500 in 2.500, večje potrebe po priganjanju ni bilo.

Na avtocesti in tudi na magistralnih cestah se z Masterjem odlično peljete tudi v šesti prestavi, ki blagodejno vpliva na porabo dizelskega goriva. Na našem testu smo izmerili povprečno porabo 9, 8 litra na 100 prevoženih kilometrov pri (žal) večinoma praznem vozilu. Nekaj večja pa je bila pri polno naloženem s potniki na vseh sedežih (skupaj z voznikom devet ljudi) in pri nekoliko živahnejši vožnji.

Z malce težjo desno nogo smo za 100 prevoženih kilometrov porabili 12, 5 litra plinskega olja. Toda da ne boste mislili, da se z Mastrom ne da varčevati, naj navedemo še najmanjšo porabo, ki je znašala 8, 2 litra goriva. Torej lahko rečemo, da se s kombijem, kot je Master, služi denar, kajti take porabe se ne bi sramoval tudi kakšen večji osebni avtomobil z manjšo skupno maso.

Ko smo že pri denarju: pri Renaultu se pohvalijo z dolgim servisnim intervalom, ki poceni vzdrževanje vozila. Po novem bo takšnega Mastra treba zapeljati na redni servis le na vsakih 40.000 prevoženih kilometrov. To pa tudi nekaj velja!

Očitno so pri Renaultu svoje poslanstvo, tj. ustvarjanje varnih avtomobilov, prenesli tudi na dostavnike. Zavorna sistema ABS in EBD (elektronska porazdelitev zavorne sile) sodita v osnovno serijsko opremo!

Takšne poteze pri dostavnikih doslej nismo bili vajeni. To je vsekakor zelo dobrodošla novost, testni Master je tako od 100 km/h do popolne zaustavitve zavrl v 49, 5 metra. Za dostavnik zelo dobro (ima tudi hlajene zavorne kolute), zlasti če upoštevamo, da so bile okoliščine naših meritev zimske, torej mrzel asfalt in zunanja temperatura 1 °C. V toplejšem vremenu bi bila zavorna pot torej še krajša.

Poleg odličnih zavor ima Master še serijsko voznikovo varnostno blazino (sovoznikova je za doplačilo) in tritočkovne varnostne pasove na vseh sedežih.

Za udobje pa poskrbijo učinkovito prezračevanje (tudi zadaj), dobro odroševanje velikih šip, kar poveča varnost zaradi boljšega pregleda, in ne nazadnje udobni sedeži. Voznikov je sploh zelo dobro nastavljiv (po višini in naklonu), druga in tretja vrsta sedežev pa se lahko pohvalita z naslonjali za komolce, nastavljivim ledvenim delom in po višini nastavljivimi vzglavniki.

Master torej ponuja veliko; Če bi na primer premogel nekoliko bolj žlahtno plastiko in oblazinjenje, bi mu lahko rekli luksuzni mini avtobus. Toda to je bolj stvar želja tistih, ki to potrebujejo, saj Master ne nazadnje ponuja cel kup možnosti za predelave.

Primerjajte ga s konkurenco in ugotovili boste, da je malo dražji, po drugi strani pa je večji, ima boljšo opremo in izboljšano varnost. Master ima kar pravo ime, saj je gospodar v tem kombijevskem razredu.

Peter Kavčič

Foto Saša Kapetanovič