Renault Megane 2.0T (184 kW) Renault Sport Cup

• Test na Racelandu
• Video

Krepko trše. Tako trdo, da je tale Megane RS na robu tistega, kar lahko označimo za vsakodnevno uporabnost. Ampak: tudi brez podvozja Cup je Megane RS trdo vzmeten, in če je že treba potrpeti, se splača potrpeti še malo bolj (blažilniki podvozja Cup so spredaj 35, zadaj pa 38 odstotkov trših od tistih v navadnem RS).

Zakaj? Zato ker se RS za to oddolži z vrhunskimi voznimi lastnostmi. Od tako trdo vzmetenega avtomobila bi recimo lahko pričakovali, da ga bodo neravnine v ovinku vrgle iz smeri, ki jo je z volanom začrtal voznik. Pa ga ne.

Ja, RS zadrhti. Tu in tam kolesa zdrsnejo za kak centimeter. A tistih nenadnih, sunkovitih zdrsov na neravninah, ki bi jih lahko pričakovali od trdo vzmetenega (in blaženega) avta s poltogo zadnjo premo, tu ne boste doživeli. S tem avtomobilom lahko mirno skačete čez robnike na stezi in ni se vam treba bati, da bo zadek nepričakovano šel svojo pot.

In še tiste malenkostne odklone, ki se zgodijo, je zaradi izjemno natančnega, neposrednega volana, ki je že na meji telepatije, lahko popraviti. Edina slabost volana je, da se na trenutke zazdi preveč umetno trd.

Lega na cesti (ali stezi) je prijetno nevtralna. Meganu sicer malo manjka tiste igrivosti, ki bi voznika spodbujala, da poskuša še bolj nemogoče, zato pa nagrajuje natančne.

Po stezi ga za hitre čase (kar se je izkazalo tudi na Racelandu, kjer je tale RS postavil rekord za spredaj gnane avte na serijskih cestnih gumah in med spredaj gnanimi zaostal le za starejšim bratom, prejšnjo generacijo Megana RS z oznako R26 na poldirkaških gumah) ni treba razmetavati, dovolj je biti natančen pri zaviranju, čisto vstopati v ovinke in se pri izhodu zanesti na to, da bo mehanski samozaporni diferencial pomagal preprečiti podkrmarjenje.

Ja, tam, kjer bi navadni RS (in vsi njegovi konkurenti brez mehanske zapore diferenciala) začel siliti z nosom proti robu steze, je treba le vztrajati s (pravilno odmerjenim) pritiskom na stopalko za plin, in če je res nujno, malenkostno (ampak res malenkostno) dodati volan.

Včasih je sicer težko oceniti, kje se bo drsenje izšlo, a načeloma velja: če niste resno pretiravali, lahko temu Meganu zaupate. In enačba pogon spredaj plus mehanski diferencial plus veliko navora se tule dobro izide.

Ne tako dobro kot pri Focusu RS, a še vedno dovolj dobro, da so trenutki, ko hoče ob ostrem pospeševanju volan potegniti iz rok, redki . . Razlog se imenuje PerfoHub, rešitev pa je zelo podobna Fordovemu RevoKnucklu iz Focusa RS.

Neželene vplive pospeševanja na volan namreč večinoma povzroča dejstvo, da je center kolesa (po domače: sredina stične površine med gumo in cestiščem) umaknjena navzven od osi, okoli katere se ob zavijanju vrti kolo – ta je pri klasičnih obesah (McPherson) pravzaprav kar sama vzmetna noga, ki se vrti skupaj s kolesom (tako je recimo pri navadnem Meganu).

Tokrat je vzmetna noga fiksna, kolo pa se vrti okoli osi, ki je pomaknjena proti kolesu (s pomočjo dodatnega dela, imenovanega PerfoHub). Razlika med Fordovim in Renaultovim sistemom je predvsem v tem, da so na RevoKnuckle pritrjene tudi obese, pri Meganu pa so te pritrjene na vzmetno nogo. Enako rešitev je imel tudi prejšnji RS, recimo R26.

Seveda gre, kar se tiče lege na cesti, tudi drugače, ne le kirurško natančno: malce zaviranja z levo nogo ali kratki (res kratki) potegi ročne zavore povzročijo, da zadek nadzorovano zdrse, in ob tem se vam ni treba bati, da se boste zavrteli – tudi tu pomagata obilica moči (oziroma navora) in zapora diferenciala.

ESP je mogoče popolnoma izklopiti, ima pa tudi vmesno, športno nastavitev, ki se zlahka znajde tudi na stezi.

Zavore?

Manj navdušita motor in menjalnik.

Le izpuh ni dovolj. In še za ta zvok boste morali motor kar krepko zavrteti. Meganov dvolitrski štirivaljnik se namreč resno zbudi precej visoko (za vsakdanjo, avtocestno in mestno vožnjo je sicer navora dovolj že od prostega teka), nekje nad tremi ali tremi in pol tisočaki in divje, odločno vleče, vse dokler ga pri šestih in pol tisočakih ne ustavi omejevalnik (tik pred tem se oglasi dovolj glasen piskač in prižge opozorilna lučka v rumenem merilniku vrtljajev).

Mimogrede: ko je avto mrzel, so omejevalnik, piskač in lučka nastavljeni nižje, a na žalost se oznaka rdečega polja na merilnik vrtljajev ne premakne (kot recimo pri BMW-ju M3), zato se lahko zgodi, da boste tu in tam 'usekali' po omejevalniku.

In menjalnik? Verjetno najslabši del avta. Gibi so malo predolgi, sicer natančni, a upirajoče počasni (in pri ne povsem segretem menjalniškem olju resnično uporniški). Tu se ne zanašajte na izjemno hitra pretikanja, Megane RS jih ne mara. Škoda, kajti sklopka je hitra in natančna (pa vseeno kulturno mehka).

Manj kulturno mehki so sedeži. Gre za Recarove poldirkaške specialke, kar pomeni visok in trd rob sedalnega dela (odlično na stezi, malce nadležno pri sedanju v avto, če ste nenatančni), pa seveda enako odlične bočne opore na hrbtnem delu.

Voznikov sedež je nastavljiv po višini (in lahko nameščen zelo nizko), kljub na prvi pogled neudobni obliki pa se sedeži (kot je pri takih izdelkih v navadi) izkažejo za v resnici udobne, tudi na daljših poteh. Višji vozniki bodo v RS sedeli precej bolje kot v navadnem Meganu, več je tudi prostora za glavo in za kolena zadaj (ker so sedeži tanjši).

Kombinacija črne in rumene na sedežih ter rumenih varnostnih pasov (seveda, če je pa avto zunaj rumen) je le še pika na i.

Sedenje zadaj? Za otroke povsem okej. Prtljažnik? Dovolj velik, da boste med živahnim vijuganjem od trgovine do doma špecerijo stresli iz vrečk . . Merilniki? Lahko bi bili preglednejši (rumena podlaga merilnika vrtljajev ni najboljša zamisel), zato pa se izkaže večfunkcijski prikazovalnik na sredini armaturne plošče.

Prek njega upravljate odličen radio in tudi telefon (seveda s pomočjo Bluetootha). Odlično zasnovano in izvedeno.

Smo na kaj pozabili? Seveda, zunanja oblika. Pregovor sicer pravi, da imajo vsake oči svojega malarja, a nič hudega: pravzaprav nismo našli človeka, ki na koncu ne bi priznal, da je športna rumeno-črna kombinacija na nosu dopadljiva (o tem, ali je tudi lepa, raje nismo razpravljali) in da krilce nad zadnjim steklom svojo nalogo dobro opravlja ne le aerodinamično, temveč tudi optično. Dodajte še črna platišča . .

Ja, trdnih argumentov ima ta Megane RS Cup na pretek.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič