Renault Megane RS 2.0 dCi (127 kW)

Pri Meganu smo vedno imeli občutek, da so oblikovalci najprej zrisali bolj športno različico in šele nato tiste, ki jih največ vidimo na cestah. Poglejte dodatne spojlerje, pokukajte na 18-palčna platišča in ne spreglejte dveh zaključkov izpušne cevi, ki grozeče gledata izpod zadka. Se vam ne zdi, da je bil zadek že v osnovi oblikovan z izdatnim odbijačem, iz katerega kot iz bunkerja štrlita izpušni cevi, da so široki blatniki kot naročeni za velika kolesa in da je trivratna različica (v primerjavi z uporabnejšo petvratno) na splošno videti bolje?

Turbodizel je v Meganih prej pravilo kot izjema, kar ni nič novega. Novost pa je, da so v najbolj športno različico RS namestili (Lagunin) turbodizelski motor, ki z dvema litroma in s pritaknjenim turbopuhalom s spremenjeno geometrijo lopatja omogoči poskočnih 127 kilovatov oziroma 173 ‘konjev’. Piezoelektični injektorji poskrbijo za zelo natančno brizganje goriva, poleg tega pa lahko v vsak cilinder v enem delovnem taktu kar petkrat vbrizgajo gorivo, tako da je izkoristek boljši (manjša poraba in onesnaževanje), hrup pa manjši.

Čeprav je še vedno slišati, da se pod motornim pokrovom skriva motor, ki mu bolj diši dizel kot bencin. Zato se kar malce pripravite na šaljive opazke, da dizelski ropot – čeprav skromen pri ogretem motorju – pač ne spada v avtomobil z oznako Renault Sport. Res tako mislite?

Če zanemarimo hrup pri mrzlem stroju in če lahko preživite s turbodizlom, ki se mu ‘dogaja’ pri nižjih vrtljajih kot pri bencinskem (hmmm, kar precej močnejšem 225-’konjskem’) bratu, potem ne poslušajte zlobnih pripomb. Megane RS ponuja skoraj vse, na kar smo pri njem navajeni.

Razvaja namreč z odličnim podvozjem (čeprav si lahko omislite še zmogljivejšo različico Cup), ki se izkaže predvsem na hitrih in zlikanih cestah (vrhunske gume! ), z odličnimi in proti pregrevanju odpornimi zavorami (Brembo), z vrhunskimi sedeži z izdatnimi bočnimi oporami (Recaro) in s serijsko opremo (ksenonski žarometi, pametna kartica za osrednjo ključavnico in zagon, tempomat, potovalni računalnik, ABS, ESP, samodejna klimatska naprava, radio s CD-predvajalnikom, obvolanske komande za radio, usnje v notranjosti, šest varnostnih blazin, varnostni zavesi). Ali se torej turbodizelski RS bolj splača kot turbobencinski? Ne.

Razen če nimate denarja za gorivo (potem si verjetno ne bi kupovali RS-a) ali če morate uporabiti zvijačo pri vaši boljši polovici, češ saj je samo dizel, RS dCi ni najboljša rešitev. Edina prednost, ki nam jo je uspelo izluščiti, je manj obiskov bencinskih črpalk. Vse drugo ? užitek v vožnji, večja moč, boljši zvok motorja, bolj športni občutki za volanom . . ? govori v prid bencinskemu bratu.

A da nas ne boste takoj obtožili, da smo pristranski in da so turbodizli realnost tudi v razredu GTI, naj povemo: smo za turbodizle, vendar ne za vse. Megane RS, pa naj bo dCi ali T, ima le eno osnovno funkcijo: zabavo. Ali z drugimi besedami ? užitek med vožnjo. Prav zato smo pri turbodizlu pogrešali močnejši sunek v hrbet pri polnem pospeševanju (čeprav se motor rad vrti do pet tisoč vrtljajev, do številke štiri tisoč pa je najbolj učinkovit! ), izrazitejši zvok delovanja turbopuhala (tisto značilno žvižganje, ki je očitno že pristalo na avtomobilskem odpadu) ter podobno kot pri turbobencinski različici hitrejši šeststopenjski menjalnik, komunikativnejši električni servovolan, nižji položaj za volanom, predvsem pa popolnoma izklopljiv ESP!

Pri Renaultu spet ne zaupajo kupcem. Drugače si pač ne znamo razložiti dejstva, da lahko ESP izklopiš samo pri hitrosti do 50 km/h (pri 50 km/h se namreč samodejno vklopi). Inženirji podjetja Renault Sport Technologies, ki ste načrtovali ta dodatek ? pri Avto magazinu prav zaradi tega ne bi doživeli starosti na delovnem mestu . . A je to dovolj nazoren namig, kako to sovražimo pri bolj športnih različicah? ! ?

Kljub motečemu ESP-ju in (preveč) ‘civiliziranemu’ motorju (pri katerem je tako imenovana turbo luknja zelo neizrazita) je bil čas na Racelandu rekorden za turbodizle. Največja prednost pa je bila, da smo lahko uživali veliko, res veliko dlje kot bi z bencinskim Eresom, ki bi pri polnem plinu kmalu začel opozarjati na žejo.

Aljoša Mrak, foto: Saša Kapetanovič