Renault Mégane Scénic 1.9 dCi

Okej, zunanjo obliko je Scénicu narekoval prvi izmed članov družine Mégane (petvratna kombilimuzina), zato ga po tej plati ne gre ocenjevati. Da bo podrobno spremenjena tudi njegova notranjosti, pa marsikdo zagotovo ni pričakoval.

Armaturna plošča ima zdaj čistejše linije, merilniki so svoje mesto našli na sredini - podobno kot pri Espaceu - predalov je več, prilagodljivost prostora je takšna, kot je bila, torej glede na velikost avtomobila še vedno odlična, ne smemo pa pozabiti tudi na zlahka odstranljive zadnje sedeže in presenetljivo velik prtljažnik, ki mu tolikšne prostornosti, glede na zunanjo obliko zadka, zagotovo ne bi pripisali.

Ampak to še ni vse, s čimer navdušuje novi Scénic. Tisti, ki so se imeli možnost peljati v njegovem predhodniku, bodo zagotovo pohvalili položaj sedenja, ki je zdaj veliko bolj naraven. Tudi po zaslugi bolj pokončno nameščenega volanskega obroča.

Prestavno ročico najdete na armaturni plošči, obvolanske ročice so prirejene Scénicovim potrebam, med prednjima sedežema je zdaj vzdolžno pomična konzola, ki v svoji notranjosti skriva ogromen predal in 12-voltno vtičnico. Služi pa lahko tudi kot opora za roki voznika in sovoznika.

Ampak bistvo testnega Scénica se ni skrivalo le v tem, kar ste prebrali, ampak tudi v najbogatejšem paketu opreme (Privilege) in odličnem 1, 9-litrskem turbodizelskem motorju. In ko (če) si omislite vse našteto, vaše življenje teče približno takole: z iskanjem ključev zagotovo ne boste imeli več težav.

Elektronika je namreč dovolj pametna, da prepozna prisotnost kartice, ki nadomešča ključ, in tako ob potegu kljuke na vratih samodejno odklene avto. Podobno reagira tudi na pritisk stikala za zagon motorja in stikala na kljuki, s katerim zaklenete Scénica, ko ga zapuščate. Edina skrb, ki vam bo ostala, je, da kartice ne založite v katerega od skrivnih žepov svojega plašča ali poslovnega kovčka.

Za pretikanje je v testnem primeru sicer služil šestopenjski ročni menjalnik, kar pomeni, da je bilo to delo treba opravljati ročno, ampak glede na zmogljivosti motorja in priročnost prestavne ročice nam to delo sploh ni bilo odveč. Dizelski motor z vgrajeno vso najnovejšo tehnologijo ima namreč že skoraj športne zmogljivosti. In če jih resnično želite okusiti, je prav, da menjalniku ukazujete sami.

Pa brez skrbi, elektronika ima kljub temu še vedno dovolj dela. Skrbi za delovanje brisalnikov (tipalo za dež), klimatske naprave, avdiosistema, potovalnega računalnika, primerno višino svetlobnega snopa prednjih žarometov (ksenonski), delovanje sistemov ABS in ESP (slednji nadzira tudi podkrmarjenje avtomobila), tempomata, omejevalnika hitrosti, pomika stekel in sončne strehe in še bi lahko naštevali.

Iz tega seveda ni težko zaključiti, da vožnja v takšnem Scénicu postane kaj hitro izjemno udobna. Pa tudi nezahtevna. Voznik namreč nadzoruje le še volanski obroč, nekaj ročic in stikal okoli njega ter stopalke, za vse drugo pa skrbi elektronika.

In tako se vam v določenem trenutku lahko celo zazdi, da vam bere tudi misli. Pa brez bojazni. če vas njena prisotnost zmoti, električne porabnike preprosto izključite in ugotovili boste, da je »gola« vožnja še vedno prepuščena izključno vam, da morate, če želite povečati prtljažnik, to delo opraviti sami, ne nazadnje pa to velja tudi za zamenjavo predrte gume.

Ampak kljub vsemu to ne spremeni končnega vtisa o novem Scénicu z najmočnejšim dizelskim motorjem in najbogatejšim paketom opreme. Tega, da v svoji notranjosti ne zna poskrbeti za vaše počutje in udobje, ki ga pričakujete - tudi na daljših poteh - mu preprosto ne morate očitati.

Matevž Korošec

Foto Aleš Pavletič