Renault Trafic 1.9 dCi

Malokdo. Tako so očitno razmišljali tudi proizvajalci. Dostavniki morajo biti predvsem uporabni! Uporabnost pa se meri z velikostjo prostora, namenjenega prevozu tovora. Ergonomija s tem seveda nima veliko, pa tudi motorne zmogljivosti ne, da o varnosti sploh ne zgubljamo besed.

Toda časi se spreminjajo. Res je, da je že prvi Trafic v tistih davnih časih prinesel precej svežine med dostavnike. Zagotovo pa ne toliko kot novi. Oblikovalcem so tokrat očitno povsem razvezali roke. Zato ni čudno, da je novi Trafic takšen, kot je. Strmo vzpenjajoča se linija prednjega dela in ogromna, solzasto oblikovana prednja žarometa, podčrtana z velikima smerokazoma, to nedvomno dokazujeta.

Prav tako izbočena streha, za katero pri Renaultu pravijo, da spominja na Boing 747, oziroma na »Jumbo Jet«, zato njeno ime »Jumbo roof« ne preseneča. Nič manj zanimiva je tudi izbočena stranska linija, ki se prične tam, kjer se konča prednji odbijač, in se enakomerno vzpenja vse pod steklo stranskih vrat, šele tam pa se navidezno preusmeri proti strehi.

Morda še najmanj oblikovnih novosti prinaša tovorni prostor, kar je pravzaprav povsem razumljivo, toda ob tem nikakor ne smemo spregledati zadnjih luči. Oblikovalci so jih namestili podobno kot pri Kangooju, torej v zadnja stebrička, toda pri Traficu se vam zazdi, kot da so pri Renaultu nanje še posebej ponosni. Steklo, s katerim so jih prekrili, namreč pričara podoben učinek, kot ga pričara vitrina, v kateri so pospravljeni najdragocenejši predmeti.

Če vam je všeč oblika novega Trafica, vas lahko prijetno preseneti tudi potniška kabina. Razgibano armaturno ploščo bi le s težavo pripisali dostavniku. Vendar takšne oblike ni dobila le zaradi privlačnejše podobe, ampak predvsem zaradi uporabnosti, ki jo ponuja. Nadstrešek, na primer, skrbi, da so merilniki nenehno dobro zasenčeni in pregledni. Žal to ne velja le za zaslon radijskega sprejemnika, ki je svoje mesto našel na sredinski konzoli. Ta je od nadstreška preveč oddaljen in tako v sončnih dneh preslabo zasenčen. Poleg tega hitro ugotovite tudi, da je predalčkov za drobnarije premalo in da je predal v sovoznikovih vratih dosegljiv le, kadar so vrata odprta.

Toda pod nadstreškom sta zato dva precej uporabna prostora, namenjena različnim papirjem (dobavnicam, potnim nalogom …) in drugim dokumentom. Pepelniku so namenili kar dve mesti, in sicer na skrajnih robovih armaturne plošče, prazna odprtina, kadar tam ni pepelnika, pa lahko služi tudi kot držalo za pločevinke, oziroma manjše plastenke s pijačo.

Pohvalo zaslužijo tudi zračniki, ki jih je mogoče ločeno zapirati in ki izredno hitro segrejejo potniški prostor, če je za prednjimi sedeži predelna stena, oziroma ga s pomočjo klimatske naprave ohladijo. Prav tako lahko pohvalimo obvolansko ročico za ukazovanje tovarniško vgrajenemu radiu s CD-predvajalnikom in materiale, še posebej tiste na armaturni plošči! Plastika tam je gladka in na otip prijetna ter v previdno izbranih barvnih odtenkih.

Predvsem pa si pohvalo zaslužijo merilniki, ki so prevzeti iz Renaultovih osebnih avtomobilov, ter po višini nastavljiv voznikov sedež in volanski obroč, ki so si ga sposodili kar iz Espaca. Torej sploh ni čudno, da po nekaj kilometrih vožnje s Traficom preprosto pozabite, da se vozite z dostavnikom. Na to vas opomni šele pogled proti točki, kjer je navadno nameščeno osrednje vzvratno ogledalo.

Seveda - ker je Trafic furgon, slednjega ni! To pa pomeni, da je lahko vzvratna vožnja precej mukotrpna. Še posebej, če tega opravila niste vajeni. Stekla na zadnjih vratih namreč ni in tako vam v pomoč pri vzvratni vožnji ostaneta le zunanji ogledali. Toda če pred tem niste osvojili Traficovih mer, vas tudi ta ne bodo rešila iz nastale zagate. Pa tudi dodatek PDC (Park Distance Control) ne. Saj ga tudi na spisku doplačil ni. Žal!

Trafic namreč v dolžino meri skoraj 4, 8, v širino pa 1, 9 metra, torej za voznikovim sedežem in sovozniško klopjo vozite ogromen tovorni prostor. Resda v primerjavi s tekmeci ta ni največji, vsaj po dolžini in višini ne, toda nedvomno je lahko zelo uporaben. Takšen Trafic lahko prepelje do 1200 kilogramov tovora. To pa je v primerjavi s tekmeci zelo navdušujoč podatek.

Prav tako navdušujoč je tudi dostop. Tovor je namreč mogoče v tovorni del nalagati skozi stranska drsna ali zadnja vrata, toda za krilna boste morali doplačati (28.400 tolarjev), saj so serijsko nameščena dvižna vrata. Ker je prostor namenjen predvsem prevozu tovora, je temu primerno tudi obdelan oziroma neobdelan, na stenah pa je kljub temu nekaj plastike in dve lučki za osvetlitev prostora, ob čemer omenimo še, da je vrata mogoče odpirati tudi z notranje strani.

In kateri motor se novemu Traficu najbolje poda? Tehnični podatki hitro razkrijejo, da je to zagotovo močnejši dizelski agregat. Pa ne le zaradi največjega navora (moč je pri bencinskem motorju nekoliko večja), ampak tudi zaradi novega šeststopenjskega menjalnika, prevzetega iz nove Lagune, čemur skorajda ni mogoče oporekati.

Prestavna razmerja so preračunana odlično. Ročica menjalnika je priročna, hitra in natančna. Motor tih, zmogljiv, varčen in izredno prožen. Zmo- gljivosti, ki jih navaja tovarna, pa naravnost navdušujoče. Mi jih na naših meritvah sicer nismo dosegli, toda ne smemo pozabiti, da je bil testni Trafic skoraj nov, okoliščine meritev pa daleč od idealnih.

Kljub vsemu povedanemu nas je novi Trafic prepričal. Morda še najmanj s svojim tovornim prostorom, saj ga nismo veliko uporabljali, zato pa toliko bolj s svojo potniško kabino, počutjem v njej, z lahkotnostjo vožnje, odličnim motorjem ter seveda s šeststopenjskim menjalnikom. Pa tudi z zunanjo obliko. Ni kaj, pravi šminker med dostavniki.

Matevž Korošec

FOTO: Aleš Pavletič