Več kot le napudran nos

Hola, me pozdravi s svetlobnim napisom na tleh pred seboj, ko jo prvič v temi odklenem. Prijazna je, takšna torej, kot je njena podoba. Ne, nikoli je nisem videl kot temperamentne Španke, vselej bolj kot Nemko, ki se je preselila na Mediteran. Koncernski vpliv pač. A če zdaj sodim po novi tipografiji izpisa njenega imena na zadku, želi poudariti svoj izvor.

Urejenost je sicer še vedno njena vrlina, kar me res veseli. V kabini je še zmeraj vse na svojem mestu, je pa digitalizacija našla pot vanjo. Merilniki za prav tako novim, odlično oprijemljivim in izdatno nastavljivim volanskim obročem so zdaj izrisani na velikem zaslonu, njihova podoba se povsem enostavno prilagaja. Sicer bi pričakoval, da se podoba merilnikov nekoliko spremeni z izbiro ustreznega voznega programa, a so ti ne glede na to, ali vozim v ekonomičnem, običajnem ali šport­nem načinu, enaki. Se pa z načinom vožnje spreminja odzivnost motorja, volanskega mehanizma in delovanje klimatske naprave.

Ergonomija si seveda zasluži odlično oceno. Na čvrstih sedežih se sedi dobro, prostora je dovolj tako spredaj kot zadaj, v dolžino, širino in v višino, bočne opore bi lahko bilo vsaj za kanček več, pa tudi tako je v redu. Več težav imam z razumevanjem najnovejšega uporabniškega vmesnika osrednjega zaslona informacijsko- zabavnega sistema. Predvsem osnovni prikaz domačega zaslona daje malo informacij in uporabniku manj prijaz­no, kot sem bil tega vajen doslej pri modelih koncerna Volkswagen. Razume pa Ateca zdaj tudi govor. S pozdravom Hola Hola začne voljno sprejemati glasovne ukaze in tehnologiji Apple CarPlay ter Android Auto se znata s telefonom povezati tudi brezžično. Končno.

Tako kot je mogoče brezkontaktno (z brco pod zadnji odbijač) odpreti in zapreti prostoren in urejen prtljažni prostor. Pri Seatu tej funkcionalnosti pravijo navidezni pedal, ki je skupaj z učinkovitim in za uporabo enostavnim parkirnim pomočnikom za samodejno parkiranje, navigacijskim sistemom s kartografijo Evrope, zimskim paketom, digitalnim kokpitom in kovinsko barvo v paketu Xperience Plus zdaj na voljo za akcijskih 199 evrov (namesto 3.143 evrov). Vsekakor doplačilo, ki je res prava vrednost za odšteti denar.

Posodobitev je zajela tudi motorno paleto in preverjeni dvolitrski dizel je zdaj okolju prijaznejši. Sicer stari znanec me v mrzlih zimskih jutrih pozdravi z nekoliko robatim tekom, a se kmalu umiri in zniža tudi zvočno kuliso. Seveda ni treba posebej poudarjati, da odlično sodeluje z robotiziranim dvosklopčnim menjalnikom DSG.

Kombinacija prepričljivo pospešuje in je v vsakem trenutku suverena pogonska izbira, čeprav trendi morda narekujejo pogledovanje v bencinski del motorne ponudbe. Tam boste za po moči enak, a prostorninsko za pol litra manjši motor odšteli kar 3.500 evrov manj, za dobrih 1.600 evrov pa je cenejši tudi prav tako dvolitrski, a precej močnejši (140 kilovatov oz. 190 'konj') motor TSI, tokrat v kombinaciji s štirikolesnim pogonom 4drive.

Zgolj dvokolesni pogon je morda tudi eden od minusov testne Atece, kajti ne glede na dejstvo, da večina tovrstnih vozil glavnino časa preživi na urejeni podlagi, še zmeraj velja, da je štirikolesni pogon pomemben varnostni element. Kdor pa si bo zaželel paket Xperience, bo itak želel kdaj zapeljati vsaj po razriti gozdni stezi. In v tem primeru vedenja, da so gnana štiri kolesa pomeni nekaj več koristne samozavesti. Ampak na suhem asfaltu je oprijem prednjih koles le redko popustil pod elegantno speljanim navorom tega TDI-ja.

Vožnja z Ateco je seveda povsem na ravni siceršnje urejenosti avtomobila. To pomeni zgledno in natančno vodenje, dobro obtežen volanski mehanizem in kljub višjemu težišču zanesljivo lego na cesti. Inženirjem je to uspelo doseči tudi z zadnje čase vse bolj priljubljeno čvrstostjo vzmetenja in z blaženjem, ki v kombinaciji z 18-palčnimi platišči, ki imajo dokaj nizke boke, pomeni predvsem kar nekaj neudobja v kabini, ko je podlaga manj urejena. Kar pri nas, zlasti še v mestnem okolju in po zimi, ki je dodobra načela asfalt, žal velja za večino cest.

Namesto mehkobe Ateca torej stavi na nepopustljivost podvozja, kar v zavojih pokaže z minimalnim nagibanjem visoko nasajene karoserije, živa vsebina pa tega – razen morda razposajenega voznika – ne bo vzela za dobro.

Pustolovskemu značaju različice Xperience, ki jo razkrivajo še drugačna maska hladilnika, poudarjeni srebrni pragovi, plastične obrobe blatnikov in spodnji del prednjega odbijača, bi sicer prej pripisal prilagodljivost podvozja neravninam in (nežnemu) brezpotju. Morda pa bi bilo drugače že v nižji opremski različici, kjer so kolesa za palec manjša. Samodejni menjalnik je odlična izbira, vsekakor pa je vredno razmisliti tudi o štirikolesnem pogonu 4drive.