Seat Ibiza 1.4 16V Sport

Prva generacija je bila na trgu skoraj devet let, druga (z manjšo pomladitvijo vmes) skoraj deset, šele tretja, dosedanja generacija je imela normalno, pet do šest let dolgo življenjsko dobo. Na trg je prišla sredi leta 2002, poslavlja pa se sredi leta 2008 (vmes so jo leta 2006 rahlo prenovili). Prodajala se je dobro in Seat držala nad vodo. Nasledstvo, ki ga je tako zapustila novi Ibizi, zato ni kar tako. A pri Seatu so se potrudili in nova Ibiza je dovolj dobra (kar seveda nikoli ni garancija, da se bo avto tudi dobro prodajal), da to poslanstvo nadaljuje.

Nova Ibiza je nastala na platformi, ki ima v koncernu VW oznako A0 – to pomeni, da bo prihajajoči novi VW Polo nastal na osnovi te Ibize, in ne nasprotno, kot je bilo v navadi pri prejšnjih dveh generacijah. In ker sta ti dve nastali na raztegnjeni Polovi osnovi, nova pa bo imela pravzaprav enako medosno razdaljo, kot jo A0 predvideva za novega Pola, je prirastek pri medosni razdalji v primerjavi s predhodnico majhen, le slab centimeter, čeprav je avto v dolžino zrasel za deset centimetrov. Oboje skupaj pomeni, da v notranjosti ni veliko več prostora kot doslej, precej večji pa je prtljažnik.

Vendar da ne bo pomote: glede na zunanjo dolžino je Ibiza znotraj še vedno dovolj prostorna in dva odrasla ter dva otroka bodo v njej potovali brez težav, za osnovne družinske potrebe pa bo dovolj tudi prostora za prtljago. Ker gre za petvratno različico Ibize (o prvih vtisih z vožnjo s trivratno različico lahko preberete na strani 26), je dostop na zadnje sedeže dovolj preprost (izrez vrat bi sicer lahko bil nekoliko daljši, možnost mazanja hlač pa tako manjša), na njih pa je dovolj prostora tudi za tiste, ki so malce širši v pasu. Ibiza je uradno sicer petsedežnik, vendar prostora za petega potnika na sredini njene zadnje (po tretjini do ravnega prtljažnega dna zložljive) klopi ni. Poleg tega so zaklopi za vzvratni pas nameščeni nad sedež (in ne v višini sedalnega dela), zato je pripenjanje srednjega potnika (pa tudi otroškega sedeža) neudobno.

Spredaj je tovrstnih pripomb precej manj. Sedeži so med najbolj udobnimi v razredu, (doplačilni) sredinski naslon za roke je višinsko nastavljiv, in ker je voznikov sedež nastavljiv po višini (enako velja za sovoznikovega), volan pa po višini in globini, tudi udobnega položaja za volanom ni težko najti, in sicer ne glede na višino voznika. Prostora za drobnarije je na pretek – manj pa smo bili zadovoljni s predalom pred sovoznikom. Ta je tako majhen, da vanj komajda pospravite vso papirologijo, ki sodi k avtomobilu – od navodil za uporabo do servisne knjižice. Testna Ibiza je imela (ob siceršnji opremi Sport) doplačilni paket opreme Sport design, v katerega spadajo (že omenjeno) sredinsko naslonjalo za roke spredaj, svetlejši zgornji del armaturne plošče ter dodatno zatemnjena stekla (in še nekaj predalčkov za drobnarije). Dobrih 300 evrov stane tak paket in izplača se že zato, ker je s svetlejšo armaturno ploščo Ibizina notranjost mnogo prijaznejša, s temnimi stekli pa znotraj hladnejša.

Na seznamu dodatne opreme so bili še (močno preveč zapleten) sistem Bluetooth za povezavo z mobilnikom in prostoročno telefoniranje, USB-priključek za avdiosistem, 17-plačna platišča in samodejna namesto ročne klimatizacije. USB in Bluetooth (slabih 400 evrov) bosta prišla zelo prav, enako velja za samodejno klimo (350 evrov), 17-palčnim platiščem pa se lahko mirno odpoveste ? prihranili boste 200 evrov (in še vsaj toliko ob vsakokratnem nakupu novih gum) ? in si namesto njih privoščite (recimo) tehnični paket (ki vključuje sistem za pomoč pri parkiranju, tipalo za dež in samodejno zatemnjevanje notranjega ogledala). V vsakem primeru boste morali doplačati 400 evrov za stabilnostni sistem ESP, Seat oziroma njihovega zastopnika pa je lahko sram, da ta ne spada že v serijsko opremo.

Ergonomija v notranjosti je seveda takšna, kot bi jo od avtomobila tega koncerna pričakovali. Zanimivo je, da so se Seatovi oblikovalci odločili komande radia namestiti na dodatno obvolansko ročico levo od volana, in ne na volan (kot je v koncernu sicer v navadi). To ni bila najboljša odločitev in tudi radijski sprejemnik je prezapleten za uporabo. V dobro pa lahko Ibizi štejemo, da je telefon (Bluetooth) mogoče upravljati z glasovnimi ukazi.

Nekaj novega je tudi Ibizina zunanja oblika, zlasti glede na modele, ki jih je Seat poslal na trg v zadnjih letih. Novi oblikovalski filozofiji pravijo arrow design, torej povzemajo obliko po potezah puščice. Na bokih sta ostri, očitni gubi, vogali maske in luči so športno ostri, poteze strehe so rahlo kupejevske. Le zadnje luči nekako niso najbolj posrečene; so premalo izrazite, ko jih primerjamo s preostankom avtomobila.

Precej športna oblika in oprema Sport z dodatnim paketom Sport design namigujeta, da je ta Ibiza športna, vendar to ni ? sploh kar se tiče motorja in menjalnika. Tudi podvozje, čeprav je dovolj dobro za dinamične voznike, ni športno. In tako je tudi prav. Ibiza bo namreč služila kot družinski avtomobil, ne kot sredstvo za sproščanje adrenalina (tisti, ki si želite bolj športne, počakajte na FR in Cupro), zato je dejstvo, da podvozje dobro blaži večino neravnin (razen res ostrih, prečnih, ob katere udarita obe kolesi posamezne preme naenkrat), lahko le pohvalno.

In to, da je volanski mehanizem, čeprav je podprt z električnim servoojačevalnikom, dovolj natančen (in nudi dovolj povratnih informacij), je tudi lepo. A vseeno: ta Ibiza ni in noče biti športna (le videti je takšna). Tudi z motorjem in menjalnikom ne. 1, 4-litrski štirivaljnik zmore umirjenih 63 kilovatov oziroma 85 'konjev' ? kar je dovolj za vsakdanjo uporabo ? in nič več kot to, zlasti ker je v najnižjih območjih delovanja malce zaspan.

Mirno deluje od tisočaka in pol vrtljajev naprej, najbolje pa se počuti med dvema in štirimi. In ker je menjalnik le petstopenjski, je lahko vrtljajev pri avtocestnih hitrostih hitro več, kot bi bilo za ušesa in porabo goriva lepo. Zato se ne čudimo niti povprečni porabi: okoli osmih litrov se je vrtela, po mestu tudi več, na res umirjenih, daljših vožnjah pa je bila manjša za do dva litra. Toda zelo varčna ta Ibiza ni. Za kaj takega bi bilo pač treba poseči po dizlu (in trpeti njegov hrup).

Po izkušnjah lahko sodimo, da je tehnično za Ibizo najboljša izbira 1, 6-litrski motor – a ta je za dobrih 800 evrov dražji (pri porabi ni dosti razlike). Če vam denarnica dopušča, ne oklevajte. Preostanek Ibize je namreč zelo dober.

Dušan Lukič, foto: Aleš Pavletič