Seat Leon 1.4 TSI (92 kW) Stylance

Leon 1.4 TSI je posebej v tej barvi, ki zelo dobro poudari vsak oblikovni detajl na njegovi razgibano zasnovani zunanjosti, zelo opazen.

Pri tem je zelo razveseljivo, da se z drzno zunanjostjo odlično razume tudi tehnika. Od motorja do menjalnika in podvozja, ki je pravzaprav krivo, da v vožnji s takšnim Leonom ne bodo uživali prav vsi.

Zaradi tršega podvozja in tudi 17-palčnih platišč z 'nebalonastimi' gumami je udobje, to zlasti velja za zelo slabe ceste in avtoceste (značilno rahlo poskakovanje), podpovprečno, kar pri nekaterih mehkobe vajenih voznikih (in potnikih) prebudi nelagodje (posebej na zadnji klopi), pri voznikih z drugačnimi zahtevami pa te nastavitve podvozja požanjejo velik aplavz, saj Leon med dinamično vožnjo navduši z natančnim ohranjanjem začrtane smeri, ki je ne zmedejo tudi grde cestne grbine.

Z njim se je pravi užitek zapeljati po ovinkasti cesti, saj je lega odlična, dodaten pogum pa vlivajo tudi njegovi vselej pričakovani odzivi na (voznikova) pretiravanja. Seveda užitka ne bi bilo, če paket ne bi bil popoln. Šeststopenjski ročni menjalnik odlično opravlja svojo nalogo.

Gibi prestavne ročice so kratki in natančni, koga lahko zmoti le njen ne najbolj posrečeno oblikovani vrh. Pri stopalkah gre v nos predolg gib sklopke, a vtis s svojo odzivnostjo na ukaze s stopalke plina takoj popravi prisilno polnjen 1, 4-litrski bencinski motor, ki ima 2 kW več moči kot v (recimo) Golfu. Moč 92 kilovatov (125 'konjev') se izkaže za zadostno: motor zaživi že pod 1.000 vrtljaji, je dovolj prožen, da podpira lenarjenja s prestavno ročico, in živahen, da z dobro zvočno spremljavo (nad 4.000/min je zvok že kar dirkaški) z zanosom sodeluje z vsakim, ki ga zavrti proti rdečemu polju.

Na priganjanje, pri katerem voznik nikoli nima občutka, da bi se ga Leon branil, se odzove z več kot 10 litri porabljenega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Kot smo ugotovili že na primerjalnem testu Golfa z 1.4 TSI-jem in 1.9 TDI-jem, je s prvim mogoče voziti tudi zelo varčno.

Na Leonovem preizkusu nam je uspelo doseči najmanjšo porabo 6, 5 litra goriva na 100 prevoženih kilometrih ter tako potrditi ugotovitve iz prejšnjih testov.

Brez težav smo z enkratnim polnjenjem Leonove posode za gorivo prevozili več kot 700 kilometrov! Ob tem, da je TSI zelo tih (med čakanjem pred semaforjem smo se kar nekajkrat vprašali, ali nam je motor morda ugasnil) tudi pri avtocestnih hitrostih, pri čemer gre del zaslug tudi šeststopenjskemu menjalniku.

Pri 130 kilometrih na uro (po Leonovem merilniku), ko merilnik vrtljajev kaže na 3.000 vrtljajev, motorju še ne uspe preglasiti vetra, potovalni računalnik (dvosmerni! ) pa kaže povprečno porabo med sedmimi in osmimi litri. Dobro. Kupce, ki si pločevino kupujejo (tudi) zaradi užitkov v vožnji, bo v Leonu Stylance navdušil še odličen položaj za volanom.

Sedeža spredaj sta čvrsta, dobra pri zadrževanju telesa, nastavljivost voznikovega (če ostanemo pri njegovem užitku) pa je ob polno nastavljivem volanu (globina in višina) porok za enega najboljših položajev za volanom v tem razredu.

S tem je Leonov paket 'voznikovega' avtomobila za ceno pod 20.000 evri popoln. Ne gre pa zanemariti drugih Leonovih (Stylance) odlik: velik prtljažnik, dobra opremljenost (avtoradio CD MP3, tempomat, dvopodročna klimatska naprava, električne šipe, električna stranska ogledalca), varnost (ABS, TCS, štiri varnostne blazine in zavesi) in prostornost potniške kabine ter notranje ergonomije z veliko odlagalnimi prostor(čk)i in logično razporejenimi gumbi.

Brez slabosti pa tale Seat seveda ni. Notranjost je glede na razburljivo zunanjost kar nekoliko prepusta, merilniki so v oblačnem vremenu (če so prižgane dnevne luči) slabo vidni, zadek je med parkiranji slabo pregleden, pri podiranju zadnje klopi nastane stopnica, sovoznikov predal ni osvetljen, stranski ogledalci sta sicer lepi, a premajhni.

Mitja Reven, foto:? Aleš Pavletič